Jedro

Nihče nima pravice opravljati funkcijo upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, saj gre za podeljeno upravičenje, katerega nosilec mora ves čas izpolnjevati zakonsko določene pogoje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, s katero je na podlagi 2. točke prvega odstavka 109. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) revidentki odvzelo dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju iz razloga pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Kopru v kazenski zadevi, opr. št. I K 70188/2010, zaradi storitve kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena Kazenskega zakonika (1. točka izreka) in odločilo, da se v treh delovnih dneh po izdaji te odločbe izbriše iz seznama upraviteljev, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje (2. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom upravnega organa ter se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Dodatno obrazloži, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 7. točke drugega odstavka 108. člena ZFPPIPP, torej da ravidentka ni vredna javnega zaupanja za opravljanje svoje funkcije.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, oziroma podredno, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v vnovično sojenje, v obeh primerih s stroškovno posledico za toženo stranko.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Za izraz denarne vrednosti pa gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (prim. sklep Ustavnega sodišča RS U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010).

7. Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim revidentki odvzela dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izpolnjen.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka v obravnavanem primeru ni izkazala niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so nedoločen pravni pojem, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisati posledice izpodbijane odločitve in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

9. V obravnavani zadevi revidentka navaja, da ji je z odločitvijo nastala škoda v višini 261.400,41 EUR, ker je bila razrešena kot upraviteljica v 97 stečajnih postopkih, toliko pa naj bi znašale skupne nagrade. Izračun škode temelji na predpostavki, da bi revidentka v vsakem od 71 postopkov osebnih stečajev prejela 2.206,51 EUR nagrade, pri 4 postopkih stečajev podjetnikov posameznikov bi prejela nagrado 3.627,01 EUR za vsakega in v 21 postopkih stečajev pravnih oseb vsaj nagrado v višini 14.062,95 EUR za vsakega.

10. S temi navedbami revidentka po presoji Vrhovnega sodišča glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ni izkazala, da so posledice izpodbijane odločitve zanjo zelo hude. Revidentka namreč ni predložila nobenih dokazov, da bi v vseh stečajnih postopkih lahko prejela nagrado v zatrjevani višini, njene navedbe so povsem splošne in temeljijo na hudih posplošitvah ter optimističnih predvidevanjih. Predvsem pa revidentka tudi ni podala nobenih trditev glede ostalih dejavnostih, ki jih opravlja, oziroma ne trdi, da je opravljanje odvzete funkcije njen edini vir prihodkov za preživetje. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da nima nihče pravice opravljati funkcijo upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, saj gre za podeljeno upravičenje, katerega nosilec mora ves čas izpolnjevati zakonsko določene pogoje. Revidentka pa lahko še vedno opravlja druge dejavnosti v okviru svoje izobrazbe, poklica in specializiranosti.

11. Ker uveljavljana pogoja za dovoljenost revizije nista izkazana, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker revidentka z revizijo ni uspela sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).