Jedro

Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da predloga ni podal dolžnik kot nasprotna stranka, temveč pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi, tako da ne gre že po naravi stvari za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njem. Nadalje je upnikov sin kot del sodnega osebja javni uslužbenec in ne funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti. Prav tako ni videti, da bi bil z zadevo doslej že v stiku, pri čemer sodno osebje izvršilnega oddelka pristojnega sodišča šteje kar 67 zaposlenih. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče izvršilni postopek I 1646/2023 zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje s tem, da je upnik oče A. A., ki je strokovni sodelavec na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani. Razporejen je na več izvršilnih vpisnikov, sodeča sodnica ga je ob posvetih in pregledih osnutkov odločb osebno spoznala, pri delu pa strokovni sodelavec prihaja v stik tudi z drugimi sodniki in sodnim osebjem. Meni, da bi navedena okoliščina lahko vplivala na videz nepristranskosti sojenja tako v razmerju do dolžnika, kot tudi v očeh javnosti, pri čemer utegne biti zanimanje slednje za konkretno zadevo večje, ker gre za izpraznitev poslovnih prostorov v središču Ljubljane.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je treba na podlagi ustaljene sodne prakse šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 5. Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik,1 vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.2 V obravnavani zadevi je pomembno, da predloga ni podal dolžnik kot nasprotna stranka, temveč pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi, tako da ne gre že po naravi stvari za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njem. Nadalje je upnikov sin kot del sodnega osebja javni uslužbenec in ne funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti. Prav tako ni videti, da bi bil z zadevo doslej že v stiku, pri čemer sodno osebje izvršilnega oddelka pristojnega sodišča šteje kar 67 zaposlenih. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.3

6. Ker po pojasnjenem predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019, I R 80/2018 z dne 7. 6. 2018, I R 88/2017 z dne 20. 7. 2017, I R 77/2016 z dne 23. 6. 2016, I R 134/2013 z dne 21. 11. 2013 in I R 88/2009 z dne 16. 7. 2009. 2 Npr. zavrnitveni sklepi Vrhovnega sodišča RS III R 12/2012 z dne 29. 5.2012, I R 9/2012 z dne 19. 1. 2012, I R 28/2005 z dne 5. 5. 2005 in I R 89/2003 z dne 18. 12. 2003. 3 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I R 183/2022 z dne 18. 1. 2023, I R 159/2022 z dne 7. 12. 2022, I R 81/2022 z dne 6. 7. 2022, I R 63/2022 z dne 15. 6. 2022 in I R 5/2022 z dne 16. 2. 2022.