Jedro

Glede na to, da je sodišče prve stopnje pisno izvedensko mnenje z dne 10. 12. 2020 ocenilo kot zahtevno izvedensko mnenje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljeno z enako stopnjo zahtevnosti ovrednotilo tudi pisno podano dopolnilno izvedensko mnenje. Pritožba zgolj pavšalno navaja, da dopolnilno izvedensko mnenje po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti ustreza manj zahtevnemu izvedenskemu mnenju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. univerze B., za dopolnilno izvedensko mnenje z dne 10. 1. 2021 priznalo izvedenino v znesku 224,00 EUR in DDV v znesku 49,28 EUR, skupaj torej 273,28 EUR. Plačilo navedenega zneska je naložilo toženi stranki in sicer v roku 15 dni od prejema elektronskega računa upravičenca.

2. Zoper I. točko izreka sklepa je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče članu izvedenskega organa priznalo 51,00 EUR za študij spisa, 153,00 EUR za pisno izdelavo zahtevnega dopolnilnega mnenja ter 20,00 EUR materialnih stroškov, skupaj torej 224,00 EUR. Priznalo je tudi DDV v višini 49,28 EUR. Odločitev je oprlo na Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik)1 in Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik o povrnitvi stroškov).2 Smiselno pa je uporabilo tudi tarifno številko 10103 po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1).3 Po mnenju tožene stranke ne gre za zahtevno dopolnilno mnenje. Izvedenski organ je zaradi tega upravičen kvečjemu do nagrade za manj zahtevno dopolnilno mnenje v višini 102,00 EUR (drugi odstavek 40. člena Pravilnika). Mnenje sicer res obsega 25 strani, vendar je izvedenski organ po nepotrebnem v celoti še enkrat posredoval osnovno izvedensko mnenje. Vsebina dopolnilnega mnenja pa je povzeta le na zadnjih dveh straneh. Po mnenju tožene stranke dopolnilno izvedensko mnenje po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti ustreza manj zahtevnemu izvedenskemu mnenju. Izvedenec je bil namreč zaprošen le za splošno opredelitev do nove dokumentacije. Omenjena dokumentacija pa ne vsebuje natančnih podatkov o tožničinem zdravstvenem stanju, ampak gre zgolj za obvestila o sprejemu na zdravljenje in o naročenih preiskavah. Tožena stranka se tudi ne strinja s priznanjem materialnih stroškov v višini 20,00 EUR. Utemeljeni in potrebni so le stroški za zadnji dve strani izvedenskega mnenja, torej 2 x 4 x 0,2 EUR, kar skupaj znaša 1,6 EUR. Z upoštevanjem nagrade za študij spisa v višini 51,00 EUR in nagrade za manj zahtevno mnenje v višini 102,00 EUR, lahko skupna višina priznane izvedenine znaša največ 154,60 EUR oziroma skupaj z DDV 188,61 EUR. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da znesek izvedenine ustrezno zniža. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)4 pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče s sklepom opr. št. IX Ps 628/2020 z dne 12. 10. 2020 za izdelavo izvedenskega mnenja postavilo izvedenski organ Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. univerze B.. V sestavi komisije sta sodelovala specialist medicine dela, prometa in športa in specialistka psihiatrinja. Pisno izvedensko mnenje je bilo podano 10. 12. 2020. Sodišču prve stopnje pa je z dopisom z dne 4. 1. 2021 izvedenski organ pozvalo, da naj poda še dopolnilno mnenje, upoštevaje naknadno predloženo dokumentacijo, ki se nahaja v prilogah od A/15 do A/20. Dopolnilno izvedensko mnenje je bilo podano 10. 1. 2021. 6. V zadevi je sporno, ali gre za zahtevno ali za manj zahtevno dopolnilno izvedensko mnenje.

7. Glede na to, da je sodišče prve stopnje pisno izvedensko mnenje z dne 10. 12. 2020 ocenilo kot zahtevno izvedensko mnenje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljeno z enako stopnjo zahtevnosti ovrednotilo tudi pisno podano dopolnilno izvedensko mnenje. Pritožba zgolj pavšalno navaja, da dopolnilno izvedensko mnenje po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti ustreza manj zahtevnemu izvedenskemu mnenju. S tem v zvezi tudi ne drži trditev tožene stranke, da je bil izvedenec zaprošen le za splošno opredelitev do nove dokumentacije ter da mu ni bilo potrebno podrobno odgovarjati na konkretna vprašanja ali pripombe strank. Omenjeno namreč iz zaprosila sodišča z dne 4. 1. 2021 ne izhaja. Izvedenski organ je bil zaprošen za dopolnitev mnenja glede ugotovljene invalidnosti pri tožnici. Enako kot pri prodaji osnovnega izvedenskega mnenja, je bila tudi tukaj potrebna strokovna presoja tožničinega zdravstvenega stanja in vpliva tega zdravstvenega stanja na njeno delovno zmožnost. Tudi, če je bil zapis dopolnilnega mnenja zgolj na dveh straneh, to nikakor ne narekuje zaključka, da gre zgolj za manj zahtevno dopolnilno izvedensko mnenje in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

8. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odmerilo materialne stroške v višini 20,00 EUR. Stroški so nastali v zvezi s predložitvijo 25 strani izvedenskega mnenja v štirih izvodih. Pri tem ni odločilno, da je bil v konkretni zadevi del izvedenskega mnenja že pred tem posredovan sodišču. 9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 84/2018. 2 Ur. l. RS, št. 15/2003 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.