Jedro

Poleg kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilcu ni dopustno izreči tudi stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, tudi, če sodišče hkrati z izpodbijano sodbo ne odloči tudi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju z dne 29.11.2006 se v odločbi o stranski sankciji spremeni tako, da se storilcu S.K. ne izreče prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju 1 (enega) meseca.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil S.K. spoznan za odgovornega storitve prekrška po točki d) tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa v znesku 120.000 SIT, 10 kazenskih točk v cestnem prometu in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca računajoč od dneva vpisa v evidenco vozniških dovoljenj.

2. Državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče S.K. kot vozniku začetniku za obravnavani prekršek izreklo stransko sankcijo 10 kazenskih točk, kar pomeni, da bi mu hkrati s sodbo o prekršku po določbi petega odstavka 202.a člena ZP-1 moralo izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (četrti odstavek 235. člena ZVCP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1), ne bi pa mu smelo izreči tudi prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca (četrti odstavek 23. člena ZP-1). S takšno odločbo o stranskih sankcijah je sodišče potrditvi zahteve prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu oziroma storilo kršitev materialnih določb zakona iz 5. točke 156. člena ZP-1. Poleg tega navaja, da je verjetno, da je sodišče storilca s takšno odločitvijo zavedlo v zmoto, da zoper sodbo o prekršku ni vložil pritožbe, saj je iz izreka sodbe lahko razumel, da mu je izrečena le prepoved vožnje motornega vozila in ne da mu je (oziroma bo) glede na število izrečenih kazenskih točk kot vozniku začetniku izrečeno tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vrhovni državni tožilec tudi navaja, da je izrek sodbe nerazumljiv (bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1), ker ni jasno, ali je sodišče z izrekom stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila poleg 10 kazenskih točk „konzumiralo“ zakonsko posledico, ki bi morala biti (ker gre za voznika začetnika) tudi v prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu tako ta ukrep „nadomestilo“ s prepovedjo vožnje, ali pa mu poleg prepovedi vožnje sledi še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. O tem v sodbi ni razlogov, kar potrditvi zahteve predstavlja dodatno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Sodišče je namreč v obrazložitvi odločbe o sankciji navedlo le, da jo je odmerilo skladno s predpisanimi sankcijami z upoštevanjem olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi v delu, v katerem je bila izrečena stranska sankcija.

3. Storilec na zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ni odgovoril (171. člen ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP).

B.

4. Z izpodbijano sodbo sta bili S.K. za prekršek po točki d) tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1 (to je zaradi vožnje pod vplivom alkohola) poleg globe izrečeni tudi stranski sankciji 10 kazenskih točk v cestnem prometu in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca.

5. Vrhovni državni tožilec v zvezi s tem pravilno opozarja na določbo četrtega (sedaj petega) odstavka 23. člena ZP-1, po kateri se storilcu, ki mu je bila izrečena sankcija kazenskih točk v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne more izreči (oziroma izvršiti) tudi stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je bil S.K. v času storitve obravnavanega prekrška voznik začetnik, kar sodišče ugotavlja tudi v razlogih sodbe (3. in 4. stran). Vozniku začetniku pa se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu (četrti odstavek 22. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1). Glede na navedeno je pravilna trditev zahteve, da ima izrek 10 kazenskih točk za storilca v tej zadevi za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma da je sodišče s tem, ko mu je ob takšni stranski sankciji kazenskih točk izreklo tudi prepoved vožnje motornega vozila kategorije B, kršilo četrti odstavek 23. člena ZP-1, na način iz 5. točke 156. člena ZP-1. Izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZP-1 ni dopusten ne glede na to, da sodišče hkrati z izpodbijano sodbo ni odločilo tudi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot posledici izreka 10 kazenskih točk. To bi sicer (kot pravilno navaja vrhovni državni tožilec) v obravnavani zadevi po določbi petega odstavka 202.a člena ZP-1 moralo storiti, vendar ta kršitev, ki jo zahteva konkretizira v povezavi z očitkom bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 (naslednja točka obrazložitve), na zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivala (v zvezi s tem primerjaj tudi sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 30.9.2005, opr. št. Up-672/03).

6. Sodišče je z izpodbijano sodbo storilcu poleg globe izreklo „10 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije s prepovedjo vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca“. Kljub temu, da je takšen izrek oblikovan nenatančno, zahteva neutemeljeno trdi, da je nerazumljiv, saj je jasno, da sta bili storilcu s tem izrečeni dve stranski sankciji, to je 10 kazenskih točk v cestnem prometu in prepoved vožnje motornega vozila v trajanju enega meseca. Obe navedeni stranski sankciji sta v kaznovalni določbi točke d) tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1 predpisani za obravnavani prekršek, nenazadnje pa izrek sodbe tako razume tudi vložnik, ko v prvem delu zahteve v zvezi s tem (utemeljeno) uveljavlja kršitev materialnih določb zakona iz 5. točke 156. člena ZP-1. Ni zato mogoče pritrditi zahtevi, da iz izpodbijane sodbe ni jasno, ali je sodišče s tem, ko na eni strani ni hkrati s sodbo odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (peti odstavek 202.a člena ZP-1), na drugi strani pa je izreklo prepoved vožnje motornega vozila (kar po četrtem odstavku 23. člena ZP-1 ni bilo dopustno), nameravalo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja kot posledico izrečenega števila kazenskih točk „omiliti“ tako, da je izreklo prepoved vožnje motornega vozila. Takšna omilitev po določbi 26. člena ZP-1 namreč ni predvidena, sodišče pa je v obrazložitvi sodbe jasno zapisalo, da je izreklo za obravnavani prekršek predpisane sankcije in zapisalo, katere okoliščine je upoštevalo pri njihovi odmeri (ki je sicer na ravni posebnega oziroma splošnega minimuma). Glede na to, da je odločba o sankciji skladna z razlogi sodbe v tem delu, je očitno, da je sodišče pri izreku stranskih sankcij spregledalo sicer ugotovljeno dejstvo, da je bil S.K. v času storitve prekrška voznik začetnik, očitek bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 pa ni utemeljen.

7. Očitek zahteve, da je storilec iz izreka sodbe lahko razumel, da mu je izrečena le prepoved vožnje motornega vozila, ne pa tudi, da je dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ter da je verjetno, da zato zoper sodbo o prekršku ni vložil pritožbe, ni konkretiziran dovolj določno, da bi ga bilo mogoče preizkusiti (prvi odstavek 424. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1). Ne gre pa spregledati dejstva, da je bil storilec v izpodbijani sodbi poučen o pravici do pravnega sredstva, v postopku pred tem pa je bil večkrat poučen tudi o pravici do zagovornika.

8. Vrhovno sodišče je glede na navedeno zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in ob upoštevanju ugotovljene kršitve materialnih določb zakona po 5. točki 156. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 23. člena ZP-1 izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 v odločbi o stranski sankciji spremenilo tako, da storilcu ni izreklo stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca.