Jedro

Stečajno sodišče ne more samo določenih stroškov vključevati v predračun stroškov, niti odločati o tem, ali določena terjatev predstavlja strošek stečajnega postopka. Za predlog, kakršnega podaja v tem postopku pritožnik, torej ni zakonske podlage, saj sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne more upravitelju naložiti, da določene stroške vključi v predračun stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predračun stroškov stečajnega postopka določilo tako, kot je navedeno v upraviteljevem predlogu določitve predračuna stroškov stečajnega postopka, ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa in je bil objavljen 13.2.2013. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, in sicer smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upravitelju naloži, da predlog predračuna stroškov stečajnega postopka ustrezno popravi in spremeni ter v skladu z določili 265., 355. in 356. člena ZFPPIPP upošteva tudi višino stroškov zaradi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – prodajne pogodbe št. 49/07-R5, v skladu z določilom 4. člena predmetne pogodbe najmanj v znesku 36.794,00 EUR in zakonske zamudne obresti od dne neizpolnitve do plačila ter v skladu s 7. členom pogodbe še 91.985,00 EUR kot pogodbeno kazen za zamudo, skupno torej 128.779,00 EUR in zakonske zamudne obresti od dne odstopa od pogodbe do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da 24. člen ZFPPIPP kot vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo opredeljuje pogodbo, ki je (1) bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in (2) pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je v konkretnem primeru upnik svojo obveznost iz dvostranske pogodbe izpolnil deloma, dolžnik pa sploh ne, kar pomeni, da gre za primer iz druge alineje druge točke drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP (nobena od pogodbenih strank obveznosti ni izpolnila v celoti).

5. Ne glede na navedeno pa pritožbi ni mogoče ugoditi. Na podlagi 356. člena ZFPPIPP predračun stroškov stečajnega postopka določi sodišče na predlog upravitelja iz 3. točke drugega odstavka 294. člena tega zakona (in na podlagi mnenja upniškega odbora). To pomeni, da (stečajno) sodišče ne more samo določenih stroškov vključevati v predračun stroškov, niti odločati o tem, ali določena terjatev predstavlja strošek stečajnega postopka. Za predlog, kakršnega podaja v tem postopku pritožnik, torej ni zakonske podlage, saj sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne more upravitelju naložiti, da določene stroške vključi v predračun stroškov.

6. Navedeno pomeni, da upnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).