Jedro

Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek 20. člena ZBPP. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, pri tem pa ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen, oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se namreč po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in odločila, da prosilec v roku 6 mesecev od dneva izdaje te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP. Prosilec je 18. 9. 2014 vložil prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v postopku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, opr. št. N 27/2010. V obrazcu Prošnje za dodelitev BPP (l. št. 9 in 2) je izrecno navedel, da je (so)lastnik stanovanja oziroma hiše, kjer živi ter osebnega vozila, obkrožil pa, da ni solastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki daje dohodek.

2. Tožena stranka je po uradni dolžnosti ugotovila, da je prosilec do 1/2 solastnik nepremičnine s parc. št. 900/2 k.o. ...; solastnik do 14/24 nepremičnine parc. št. 871 k.o. ..., do 14/24 solastnik nepremičnine parc. št. 760 k.o. … ter do 14/24 solastnik nepremičnine s parc. št. 764 k.o. ... Ugotovila je tudi, da je prosilec solastnik še drugih nepremičnin. Prav tako je bilo po uradni dolžnosti pridobljeno potrdilo FURS z dne 16. 12. 2014, glede dohodkov za leto 2013, iz katerega izhaja, da je prosilec prejel katastrski dohodek. To pomeni, da je prosilec v obrazcu prošnje za BPP navedel neresnične podatke, zato je morala tožena stranka v skladu s 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrniti.

3. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da odločitev ni pravilna in utemeljena. Meni, da je bila odločitev sprejeta z namenom onemogočanja uspešnega zastopanja v postopku N 27/2010. Pojasnjuje, da je med tem časom ženo zadela možganska kap in navaja, da gre verjetno za vmešavanja osebe, za katero ves čas sumi, da mu nagaja. Iz obširne tožbe, v kateri navaja tudi, da ima od katastrskega dohodka samo težave, izhaja smiselni predlog, da naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

7. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitev, da je tožnik v obrazcu Prošnje za dodelitev BPP izpolnil podatek, da je solastnik hiše, v kateri živi, in podatek o lastništvu osebnega vozila, obkrožil pa je tudi (v tem sporu sporen podatek), da ni lastnik solastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki daje dohodek. Navedeno dejstvo pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju.

8. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen, oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se namreč po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.

9. Glede na določbe 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožnikovih tožbenih ugovorov, saj ti niso pravno relevantni in kot bistveno v zadevi ocenjuje dejstvo, da tožnik v vlogi ni navedel podatkov o solastništvu nepremičnin, zato je tudi po presoji sodišča šteti, da je zamolčal podatke o premoženjskem stanju. Glede na navedeno je tudi po stališču sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zaradi česar jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.