Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Oporoka je res strogo obličen enostranski pravni posel za primer smrti, vendar je lahko tudi samo delno veljavna, oziroma neveljavna samo v tistem delu, ki ne izpolnjuje pogojev obličnosti.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo predmete zapuščine pokojnega in za dedinjo na podlagi zakona razglasilo zapustnikovo hči. Ni upoštevalo predložene pisne oporoke, z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje pogojev obličnosti.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila zapustnikova sestra, ki se zavzema za upoštevanje zapustnikove pisne oporoke, s katero ji je namenil del zemljišča. Predlagala je zavrnitev pritožbe.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je na zapuščinski obravnavi vpogledalo v predloženo listino, za katero je menilo, da je po vsebini oporoka zapustnika, vendar (na ugovor zapustnikove hčerke) da po obliki ni veljavna, ker je delno napisana z računalnikom, delno s pripisi oporočitelja. Oporoka je res strogo obličen enostranski pravni posel za primer smrti, vendar je lahko tudi samo delno veljavna, oziroma neveljavna samo v tistem delu, ki ne izpolnjuje pogojev obličnosti. Del vpogledane listine, ki je napisan s strojem, čeprav je lastnoročno podpisan, ne izpolnjuje pogojev obličnosti za nobeno oporoko po Zakonu o dedovanju – ZD (Ur. l. SRS, št. 15/76 – Ur.l. RS, št. 73/04). Vendar je na njej zapustnik lastnoročno napisal tudi: „še izročim malo gozda“, kar z lastnoročnim podpisom predstavlja pogoje obličnosti za lastnoročno oporoko po 63. členu ZD. Lastnoročno je narisal tudi skico zemljišča med dvema cestama, uto in križem, zaradi česar je namenjeno zemljišče določljivo. Na zapuščinski obravnavi ni bilo sporno, da je zapustnik z vpogledano listino hotel narediti oporoko (animus testandi). Nedoločno je bil omenjen le vpliv zdravil. Stališče sodišča prve stopnje o neveljavnosti oporoke zaradi pomanjkljive oblike ni pravilno, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Potrebno bo upoštevati del zapisa na predloženi listini, ki po obliki predstavlja lastnoročno oporoko, če pa bodo podani ugovori o zapustnikovi oporočni sposobnosti, ali volji narediti oporoko, ali njegovem lastnoročnem zapisu in podpisu, ali drugi razlogi za neveljavnost oporoke, bo treba stranko, ki bo ugovarjala, napotiti na pravdo (prvi odstavek in 1. točka drugega odstavka 210. člena ZD).