Jedro

V konkretnem primeru je bil postopek izvršbe na dolžničina sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ki se je začel na predlog upnice, ustavljen, ker sta sodišči prve in druge stopnje presodili, da izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet v Republiki Sloveniji ni mogoče nadaljevati. Glede na določila 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP bi bil postopek izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet z začetkom stečajnega postopka v vsakem primeru ustavljen. Ker je postopek izvršbe zaradi pravnomočnega začetka stečajnega postopka nad dolžnico ustavljen, je upnica izgubila pravno korist, ki bi jo imela na podlagi uspeha z revizijo v primeru, da bi bil odgovor na dopuščena revizijska vprašanja pritrdilen in bi to narekovalo spremembo ali razveljavitev z revizijo izpodbijanih odločitev sodišč prve in druge stopnje. Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnico se torej tudi v primeru ugoditve reviziji pravni položaj upnice ne bi v ničemer izboljšal. Upnica ima možnost svojo terjatev uveljavljati v stečajnem postopku po pravilih ZFPPIPP.

Izrek

I.Revizija se zavrže.

II.Revidentka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1.Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo na sredstva pri organizacijah za plačilni promet v Republiki Sloveniji z obrazložitvijo, da dolžnica nima odprtega nobenega računa v Republiki Sloveniji, zato izvršbe ni mogoče opraviti.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo upničino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Presodilo je, da se denarna sredstva dolžnice, ki jih ima pri Revolut Bank UAB Litva, nahajajo v tujini, zato tekoča izvršba po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) na ta sredstva ni mogoča.

3.Na predlog upnice je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 54/2024 z dne 10. 9. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanj: "Ali ZIZ omejuje izvršbo po izvršilnih sredstvih iz 7. poglavja "izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet", zlasti iz 138. člena, zgolj na organizacije za plačilni promet v Republiki Sloveniji?" in "Kaj se šteje za domicil denarnih sredstev pri dolžnikih, ki imajo račune odprte pri kreditnih institucijah, ki dejavnost v Republiki Sloveniji opravljajo na podlagi Direktive 2013/36/EU?"

4.Upnica je 2. 10. 2024 zoper uvodoma navedeni sklep Višjega sodišča v Ljubljani vložila revizijo. Revizija je bila vročena dolžnici, ki nanjo ni odgovorila.

Odločitev o reviziji

5.Revizija ni dovoljena.

6.Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim je stranki v okviru zakonsko opredeljenih razlogov iz prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) omogočeno uveljavljanje sodnega varstva zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji. Za vložitev takšnega pravnega sredstva pa mora imeti vlagatelj revizije pravni interes, ki se kaže v tem, da bi ugoditev njegovi reviziji zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravna korist na strani vlagatelja revizije mora biti podana ves čas postopka do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji (drugi odstavek 374. člena ZPP).

7.Iz podatkov poslovnega in sodnega registra na spletnih straneh AJPES izhaja, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1849/2014 z dne 20. 12. 2024 nad dolžnico začet stečajni postopek. Sklep je postal pravnomočen 24. 1. 2025.

8.V sladu z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). Če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom stečajnega postopka, upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini, se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP).

9.V konkretnem primeru je bil postopek izvršbe na dolžničina sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ki se je začel na predlog upnice, ustavljen, ker sta sodišči prve in druge stopnje presodili, da izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet v Republiki Sloveniji ni mogoče nadaljevati. Glede na določila 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP bi bil postopek izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet z začetkom stečajnega postopka v vsakem primeru ustavljen. Ker je postopek izvršbe zaradi pravnomočnega začetka stečajnega postopka nad dolžnico ustavljen, je upnica izgubila pravno korist, ki bi jo imela na podlagi uspeha z revizijo v primeru, da bi bil odgovor na dopuščena revizijska vprašanja pritrdilen in bi to narekovalo spremembo ali razveljavitev z revizijo izpodbijanih odločitev sodišč prve in druge stopnje. Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnico se torej tudi v primeru ugoditve reviziji pravni položaj upnice ne bi v ničemer izboljšal. Upnica ima možnost svojo terjatev uveljavljati v stečajnem postopku po pravilih ZFPPIPP.

10.Zaradi prenehanja pravne koristi od vložene revizije je upnica izgubila pravni interes za vloženo revizijo, s čimer je revizija postala nedovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče skladno s 377. členom v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrglo.

11.Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

12.Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 132, 132/3, 132/3-1

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 374, 374/2, 377

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.