Jedro

Služnost je stvarna pravica na tuji stvari, zaradi katere je lastnik dolžan, da v pogledu svoje stvari (le) nekaj trpi ali opusti, imetnik pravice pa je upravičen, da to stvar v določenem obsegu uživa. Pravilen je iz tega izpeljan prvostopni zaključek, da toženka kot služnostna zavezanka iz tega naslova v nobenem primeru ni zavezana k nekemu aktivnemu ravnanju (prvi odst. 49. člena ZTLR) -prav tako pa tudi ne iz kakšnega drugega naslova, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenega toženkinega protipravnega posega v tožnikovo pravico služnosti, ki bi terjal morebitno restitucijo oz. vzpostavitev prejšnjega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je tožnik terjal od toženke, da na njeni parceli št. 3779/34 k.o. R. na delu, po katerem poteka odcep vodovodne napeljave tožnika od priključka do meje z njegovo parcelo št. 3779/36 iste k.o., vzpostavi stanje nasipa s prstjo nad omenjeno vodovodno napeljavo v debelini najmanj 60 cm, zavrnilo pa je tudi nadaljnji zahtevek na prepoved slehernega dejanja toženki, s katerim bi ta nasip zmanjševala ali mu povzročala zmanjšanje izolacijskih sposobnosti in zaščite dela vodovodne napeljave, ki vodi proti hiši tožnika. Glede na tak izid postopka je slednjemu naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov, odmerjenih na 7.532,00 SIT.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnik vložil pritožbo. Po njegovih navedbah jo izpodbija iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Meni, da se je sodišče ob ogledu na kraju samem lahko popolnoma jasno prepričalo, kako je toženka posegla v zemljišče ob svoji hiši nad vodovodno napeljavo, ki poteka do tožnikove hiše, na to zemljišče pa ima speljano s svoje strehe tudi meteorno vodo, ki dodatno moči in spira zemljišče. Zato je po mnenju tožnika zelo velika nevarnost, da bo brez nasutja prišlo v primeru hude zime do zamrznitve vode v cevi ob toženkini hiši, saj je v tem predelu vodovodna cev bistveno manj zaščitena pred mrazom kot pa v tistem predelu, v katerem je speljana po zemljišču tožnika. Slednji predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve njegovemu zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnikove navedbe o toženkinih posegih v del k njegovi hiši speljane vodovodne napeljave oz. cevi, kolikor ta poteka preko zemljišča toženke, so v direktnem nasprotju z dejanskimi ugotovitvami iz izpodbijane sodbe, do katerih je sodišče prve stopnje prišlo ob ogledu na kraju samem. Po teh ugotovitvah, za dvom v katere pritožbeno sodišče nima nobenega razloga (tega pa tudi pritožbene navedbe glede na njihovo vsebino ne vzbujajo), ni izkazano, da bi toženka kakorkoli aktivno posegala v zemljišče v predelu nad vodovodno cevjo, ki je za potrebe tožnikovega vodovoda speljana preko njenega sveta. Prav to dejstvo je sodišče prve stopnje štelo kot odločilen razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka in to materialnopravno povsem pravilno.

Pravno razmerje med pravdnima strankama glede na obravnavan spor je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot služnost (vodovoda), ustanovljeno za potrebe tožnikove domačije preko zemljišča toženke. O tej pravici med pravdnima strankama tudi sicer ni spora. Služnost pa je stvarna pravica na tuji stvari, zaradi katere je lastnik dolžan, da v pogledu svoje stvari (le) nekaj trpi ali opusti, imetnik pravice pa je upravičen, da to stvar v določenem obsegu uživa. Pravilen je iz tega izpeljan prvostopni zaključek, da toženka kot služnostna zavezanka iz tega naslova v nobenem primeru ni zavezana k nekemu aktivnemu ravnanju (prvi odstavek 49. člena Zakona o temljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR) - prav tako pa tudi ne iz kakšnega drugega naslova, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenega toženkinega protipravnega posega v tožnikovo pravico služnosti, ki bi terjal morebitno restitucijo oz. vzpostavitev prejšnjega stanja. Zato zahtevek, kot ga je postavil tožnik ne more biti utemeljen, in bo za ukrepe, potrebne za tožnikvo nemoteno oskrbo z vodo, moral tožnik sam poskrbeti (z intervencijo sodišča pa po potrebi in v odvisnosti od ravnanja toženke kot služnostne zavezanke).

Ker obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani in ker velja enako tudi glede na uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 365. člena v času izdaje prvostopne sodbe še veljavnega Zakona o pravdnem postopku -ZPP/77), je bilo treba tožnikovo pritožbo na podlagi določbe 368. člena ZPP/77 kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.