Jedro

Zamudne obresti v višini, kot je določena z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, pripadajo upniku v primeru dolžnikove zamude že na podlagi zakona, zato poseben dogovor ni potreben. Glede na to, da dolžnik ni navedel drugih pravnorelevantnih dejstev s katerimi bi ugovor utemeljil, je ugovor neobrazložen in zato neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.10.1999 dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 28.05.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno in v celoti ugovarjal. Navedel je, da je upnik izkoristil njegovo težko materialno stanje, v katerem se je znašel zaradi splošnih gospodarskih razmer, politike in svojih dolžnikov, ki so v stečaju. Navedel je tudi, da namerava upnikov dolg poravnati takoj, ko bo to mogoče in predlagal znižanje obresti, ki so zaračunane, čeprav niso bile dogovorjene.

Sodišče prve stopnje je upnika dne 30.06.1999 z dopisom pozvalo, da na ugovor odgovori in ga pri tem opozorilo na posledice po 1. odst. 58. člena ZIZ.

Upnik je na ugovor pravočasno odgovoril. Navedel je, da je ugovor dolžnika neutemeljen, saj ta ni navedel dejstev in ni predložil dokazov, s katerimi bi ga utemeljil. Predlagal je, da sodišče ugovor pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.

Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak neutemeljen. Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju terjatve temveč le njeni višini. Predlagal je znižanje terjatve za obresti, ki jih je upnik zaračunal, čeprav niso bile dogovorjene. V skladu z določilom 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje upniku poleg glavnice še zamudne obresti. Iz navedenega tako izhaja, da zamudne obresti v višini, kot je določena z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, pripadajo upniku v primeru dolžnikove zamude že na podlagi zakona in zato poseben dogovor ni potreben.

Glede na to, da dolžnik ni navedel drugih pravnorelevantnih dejstev, s katerimi bi svoj ugovor utemeljil, je njegov ugovor neobrazložen in je zato, kot je bilo že zapisano, neutemeljen.

Sodišče druge stopnje pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere poleg pravilne uporabe materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.

Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da je sodišče prve stopnje upnika pozvalo, da na ugovor dolžnika odgovori in ga ob tem opozorilo na pravne posledice molka (1. odst. 58. člena ZIZ), je sodišče druge stopnje upniku v skladu z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju - ZST) kot potreben strošek pritožbenega postopka (5. odst. 38. člena ZIZ) priznalo plačano sodno takso v znesku 1.500,00 SIT (tarifna številka 1/3 ZST).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).