Jedro

Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni ugotovitveni zahtevek, temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, zato, da bi se uporabila za pobotanje in da bi zaradi posledične ugasnitve terjatve tožnika dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, kar narekuje tričlenski izrek sodbe (tretji odstavek 324. člena ZPP).

ZDR-1 v primeru nastopa okoliščin iz prvega odstavka 119. člena ZDR-1 delodajalcu ne nalaga, da mora izdati o tem pisni akt. Zato je s pravnomočnostjo odločitve o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije, ne glede na akt toženke o datumu prenehanja delovnega razmerja, po samem zakonu odpadla pravna podlaga za sporna izplačila tožniku, ki so predmet pobotnega ugovora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožnika v višini 1.161,60 EUR in obstoj terjatve toženke v enaki višini ter po medsebojnem pobotanju zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo zneska 1.096,02 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 22. 2. 2023 do 8. 9. 2023 v znesku 65,58 EUR. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Tožnik se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja bistvene kršitve prvega odstavka 339. člena ZPP ter 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je toženka v odgovoru na tožbo postavila ugotovitveni zahtevek v nasprotju s 181. členom ZPP. Toženka bi morala uveljavljati pobotni ugovor, saj ugotovitev obstoja terjatve ne more biti predmet ugotovitvenega zahtevka. Neutemeljeno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni uveljavljal obstoja delovnega razmerja za čas do konca meseca novembra 2022. Izpodbijal je sklep toženke o prenehanju delovnega razmerja, kar predstavlja ugotavljanje obstoja delovnega razmerja. Pri tem ni zavezan, da bi posebej v tožbenem zahtevku izpostavil ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženki za sporno obdobje. Iz plačilnih list je razvidno, da je toženka za mesec oktober 2022 izplačala tožniku znesek 414,70 EUR za 52 ur rednega dela in 52 ur refundacije pri ZZZS, za mesec november 2022 pa znesek 653,55 EUR za 88 ur rednega dela s praznikom in 88 ur refundacije pri ZZZS. Ob ugotovitvi, da je tožniku delovno razmerje pri toženki prenehalo 19. 10. 2022, je vprašljivo, kako je sodišče prve stopnje upoštevalo pobotni ugovor za ves mesec oktober. Izpostavlja, da je toženka obračunala in izplačala tožniku plačilo za redno delo, zato ni upravičena do vračila tega dela plače. Iz plačilnih list je razvidno, da je bila tožniku polovica plačila za meseca oktober in november izplačana za bolniški stalež s strani ZZZS (in ne toženke). V tem delu je tožnik obogaten v škodo ZZZS in ne toženke, zato slednja ne more uveljavljati vračila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v obrazloženem odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnika v pritožbi. Predlaga zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6. Bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. V izpodbijani sodbi tudi ni nasprotja med tem, kar se glede odločilnih dejstev navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisi zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

7. Pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka v odgovoru na tožbo postavila ugotovitveni zahtevek na podlagi 181. člena ZPP. Toženka je v navedeni vlogi uveljavljala procesni ugovor zaradi pobotanja, s katerim je nasprotovala terjatvi tožnika s svojo zatrjevano obstoječo terjatvijo iz naslova preveč izplačanega sorazmernega dela regresa za letni dopust in plač za meseca oktober in november 2022. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni ugotovitveni zahtevek, temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, zato, da bi se uporabila za pobotanje in da bi zaradi posledične ugasnitve terjatve tožnika dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, kar narekuje tričlenski izrek sodbe (tretji odstavek 324. člena ZPP). Nenazadnje je tožnik v naslednji pripravljalni vlogi izrecno nasprotoval pobotnemu ugovoru, kar pomeni, da mu je bilo jasno, kaj je toženka uveljavljala v odgovoru na tožbo.

8. Tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve obstoja delovnega razmerja za čas po 19. 10. 2022. S spremembo tožbe je zahteval razveljavitev sklepa toženke z dne 15. 2. 2023 o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženki z 19. 10. 2022, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom. Te odločitve tožnik s pritožbo ne izpodbija. Po določbi prvega odstavka 119. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala pravnomočna. ZDR-1 v primeru nastopa okoliščin iz navedene določbe delodajalcu ne nalaga, da mora izdati o tem pisni akt (prim. sodbo Pdp 489/2021 z dne 11. 11. 2021). Zato je s pravnomočnostjo odločitve o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije (to je z dnem 19. 10. 2022), ne glede na akt toženke o datumu prenehanja delovnega razmerja, po samem zakonu odpadla pravna podlaga za sporna izplačila tožniku, ki so predmet pobotnega ugovora. Ob upoštevanju določb Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadaljnji) o neupravičeni pridobitvi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnik ni upravičen do (nadomestila) plače za čas od 20. 1o. 2022 do 31. 10. 2022 v neto znesku 227,58 EUR in za november 2022 v neto znesku 653,55 EUR. Posledično tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo preveč izplačano plačo za ves mesec oktober 2022. 9. Tožnik v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval, da je za meseca oktober in november 2022 prejel plačilo za redno delo oziroma refundacijo s strani ZZZS, zaradi česar toženka ni bila prikrajšana. Tovrstne navedbe je podal prvič šele v pritožbi, in ne navaja razlogov, zakaj jih ni mogel podati do konca glavne obravnave, zato jih pritožbeno sodišče ne upošteva (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške in je dolžan toženki povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti skladno z Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) znašajo 250 točk za odgovor na pritožbo in 5 točk za izdatke za stranko, kar skupaj z 22 % DDV (in ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR) znaša 186,66 EUR.