15. 11. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Gregoriča, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d. n. o. – o. p., Ljubljana, na seji 15. novembra 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 76/05) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ-H). Izpodbijani ureditvi očita neskladje z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena in s 33. členom Ustave. Navaja, da je imel kot zavarovanec Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. z. v., Ljubljana (v nadaljevanju zavarovalnica), do uveljavitve ZZVZZ-H z njo sklenjeno pogodbo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja brez matematičnih rezervacij in rezervacij za starost kot matematičnih rezervacij (v nadaljevanju matematične rezervacije). Meni, da izpodbijana ureditev, ob sicer enaki višini zavarovalne premije obeh skupin zavarovancev (z oblikovanimi matematičnimi rezervacijami in brez njih), v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) omogoča izplačilo sredstev rezervacij samo zavarovancem, ki so imeli pred uveljavitvijo ZZVZZ-H sklenjeno zavarovalno pogodbo z oblikovanimi rezervacijami. Zaradi enake višine zavarovalne premije naj bi tudi zavarovanci brez oblikovanih matematičnih rezervacij pričakovali uveljavljanje enakih pravic na sredstvih zavarovalnice. Zato naj bi izpodbijana ureditev v nasprotju z 2. členom Ustave posegla v njihove pričakovane pravice. Zaradi dolžnosti izplačila sredstev rezervacij tudi v primeru prekinjenih in preoblikovanih zavarovalnih pogodb iz doživljenjskih v dvanajstletne (četrti odstavek 19. člena ZZVZZ-H) bi po mnenju pobudnika zavarovalnica lahko izplačala rezervacije le iz kapitala, ki pripada članom zavarovalnice, s čimer naj bi v neskladju s 33. členom Ustave posegla tudi v lastninsko pravico pobudnika.

2.Državni zbor v svojem odgovoru navaja, da je obveznost oblikovanja rezervacij v dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvedel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 29/1998 – v nadaljevanju ZZVZZ-C), a so njegove določbe omogočale, da so posamezne zavarovalnice izvajale zavarovanje tudi brez njihovega oblikovanja in so se v praksi te oblikovale le za manjše število zavarovalnih pogodb. Pri izplačilu sredstev posameznim zavarovancem iz namenskega premoženja, nastalega v višini rezervacij, se upošteva njihovo razmerje do teh sredstev. Ker načelo enakosti pred zakonom zagotavlja enak položaj subjektov, ki so bili v razmerju do rezervacij v enakem pravnem položaju, zakonodajalec ni kršil načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Državni zbor zavrača tudi očitek o protiustavnem posegu v zasebno lastnino pobudnika, saj pobudnik do sredstev rezervacij na podlagi svoje zavarovalne pogodbe ni bil upravičen.

3.Mnenje je dala Vlada. V njem vsebinsko povzema pojasnila iz mnenja Ministrstva za zdravje v zvezi z obravnavano pobudo. Navaja, da določba četrtega odstavka 19. člena ZZVZZ-H ne posega v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave) zavarovancev brez oblikovanih matematičnih rezervacij, ker bi morala zavarovalnica sredstva rezervacij preoblikovanih zavarovanj prenesti v enaki višini s starih na nove zavarovalne pogodbe, jih voditi ločeno od drugih sredstev (vplačanih premij) ter prikazovati kot posebno obveznost do svojih zavarovancev. Ta sredstva bi zavarovalnica morala imeti, saj jih ne bi smela porabiti za druge namene, kot za tiste, za katere so bila oblikovana. Nadalje navaja, da je različen pravni položaj obeh skupin zavarovancev posledica poslovnih odločitev zavarovalnice, ki niso bile skladne z zakonom, pravni položaj posameznega zavarovanca pa je določen z vsebino zavarovalne pogodbe in ne z višino njegove premije. Zavarovanci brez oblikovanih rezervacij naj ne bi bili v enakem pravnem položaju glede zbranih sredstev rezervacij kot zavarovanci z oblikovanimi rezervacijami tudi zato, ker je poslovanje zavarovalnice v primeru oblikovanih rezervacij urejeno drugače po Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000 in nasl. – v nadaljevanju ZZavar). Zato po mnenju Vlade in Ministrstva za zdravje izpodbijana ureditev tudi ne posega v pričakovane pravice zavarovancev brez oblikovanih rezervacij (2. člen Ustave). Zatrjevana enaka višina mesečne obveznosti iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja obeh skupin zavarovancev (ki naj bi povzročila nižjo premijo zavarovancev z oblikovanimi matematičnimi rezervacijami) naj bi bila posledica neustrezne premijske politike zavarovalnice.

B.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb 19. člena ZZVZZ-H je pobudnik vložil skupaj s pobudo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. z. v., Ljubljana. Njegovo pobudo je Ustavno sodišče izločilo ter jo obravnavalo kot samostojno pobudo.

5.Prvi, drugi in tretji odstavek 19. člena ZZVZZ-H določajo pravila za izplačilo sredstev matematičnih rezervacij, tj. način izračuna in njihovo višino ter rok izplačila zavarovancem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so bili zavarovani po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZZVZZ-H. Kot upravičence do izplačila sredstev rezervacij prvi odstavek 19. člena ZZVZZ-H določa zavarovance, za katere je zavarovalnica oblikovala te rezervacije. Četrti odstavek 19. člena ZZVZZ-H daje podlago za vračilo rezervacij tudi tistim zavarovancem, ki so preoblikovali ali prekinili doživljenjske pogodbe v dvanajstletne pogodbe na podlagi tržnih ponudb zavarovalnic.

6.ZZVZZ-C je v tretji alineji drugega odstavka 3. člena (ki je dopolnil 62. člen ZZVZZ) določil, da morajo zavarovalnice, ki uvedejo prostovoljna zavarovanja za doplačila, oblikovati zavarovalno-tehnične rezervacije za starost, s katerimi zagotovijo zavarovancem zdravstveno in socialno varnost za življenjska obdobja, ko so zdravstvena tveganja in višine odškodnin višji od povprečno pričakovanih. Na podlagi navedene zakonske določbe bi morala Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. z. v., Ljubljana, katere zavarovanec je pobudnik, tudi za dolgoročne pogodbe PZZ (popolno zdravstveno zavarovanje)[1] oblikovati dolgoročne rezervacije za starost in na ta način pogodbe PZZ uskladiti z zahtevami ZZVZZ-C. Državni zbor svojih navedb, da so določbe ZZVZZ-C omogočale, da so posamezne zavarovalnice izvajale zavarovanje tudi brez oblikovanja rezervacij, ne obrazloži. Slednje tudi ne izhaja iz določb ZZVZZ-C.

7.Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost 19. člena ZZVZZ-H. V sklepu št. U-I-301/05 z dne 9. 3. 2006 je med drugim navedlo, da je pri izplačilu rezervacij posameznim zavarovancem treba oceniti, kakšno je bilo njihovo razmerje do teh sredstev. Ob tem je še navedlo, da so bili vsi zavarovanci, ki so bili zavarovani pod pogoji izpodbijane določbe drugega odstavka 19. člena ZZVZZ-H (tisti, za katere je zavarovalnica oblikovala matematične rezervacije skladno z ZZVZZ-C), v razmerju do porabe sredstev rezervacij v enakem pravnem položaju. Ta sredstva so se črpala v primerih kritja stroškov bolezenskega stanja kot zavarovane nevarnosti, zavarovancem pa so bila namenjena v neindividualiziranem stanju na ravni zavarovalnice.

8.Pobudnik, kot zavarovanec s sklenjeno zavarovalno pogodbo brez oblikovanih matematičnih rezervacij, utemeljuje enakost svojega položaja v razmerju do zbranih sredstev rezervacij v smislu drugega odstavka 14. člena Ustave z zatrjevano enako višino zavarovalne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja obeh skupin zavarovancev (z oziroma brez oblikovanih matematičnih rezervacij). Vendar pa višina zavarovalne premije sama po sebi ne more vplivati na upravičenja, ki jih imajo zavarovanci do zbranih sredstev matematičnih rezervacij. Pravice in dolžnosti zavarovancev namreč izhajajo iz vsebine sklenjenih zavarovalnih pogodb ter veljavnih prepisov.

9.Člen 19 ZZVZZ-H je kot upravičence do vračila sredstev rezervacij določil zavarovance, za katere je zavarovalnica oblikovala rezervacije. Vendar navedena določba v povezavi z določbo 3. člena ZZVZZ-C (ki je dopolnil 62. člen ZZVZZ) ne daje podlage za trditev, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave razlikovala med dvema skupinama zavarovancev v razmerju do zbranih sredstev rezervacij. Položaj pobudnika, kot zavarovanca brez oblikovanih matematičnih rezervacij, je v razmerju do obravnavanih rezervacij posledica poslovanja zavarovalnice in njene razlage zakonske ureditve. Zato so morebitni zahtevki zavarovancev, ki izvirajo iz načina poslovanja zavarovalnice (npr. premijske politike, načina seznanjanja zavarovancev z njihovim pravnim in ekonomskim položajem idr.), najprej lahko predmet presoje v konkretnih postopkih. Glede na navedeno je očitek pobudnika, da bi že zatrjevana enaka višina zavarovalne premije obeh skupin zavarovancev (ki je pobudnik sicer ne izkaže) morala dati tudi zavarovancem brez oblikovanih matematičnih rezervacij v skladu z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) podlago za uveljavljanje upravičenj iz naslova zbranih rezervacij po določbah ZZVZZ-H, očitno neutemeljen. Zgolj z ugovori, ki pomenijo nestrinjanje z načinom poslovanja zavarovalnice oziroma njeno razlago izpodbijane zakonske norme in ki dejansko pomenijo očitek neizvrševanja zakonskih obveznosti nosilca zavarovalne dejavnosti, pa neskladja izpodbijane ureditve z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) tudi ni mogoče utemeljiti. Posledično je neutemeljen tudi očitek pobudnika o protiustavnem posegu v njegove pričakovane pravice (2. člen Ustave), ki naj bi jih imel do zbranih sredstev rezervacij, ki ga pobudnik prav tako utemeljuje z višino svoje zavarovalne premije.

10.Poslovanje zavarovalnice je moralo biti v primeru oblikovanih rezervacij skladno z ZZavar, v skladu s katerim mora nosilec zavarovanja za oblikovane rezervacije zagotoviti kritni sklad, sredstva rezervacij pa voditi in izkazovati ločeno od preostalega premoženja zavarovalnice (npr. vplačanih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja) ter jih prikazovati kot posebno obveznost do svojih zavarovancev. Četudi zavarovalnica v nasprotju z ZZavar teh sredstev ne bi vodila ločeno od drugega premoženja (vplačanih premij), to ne bi spremenilo narave in namenskosti zbranih sredstev matematičnih rezervacij ter upravičenj posameznih zavarovancev do teh sredstev glede na vsebino sklenjenih zavarovalnih pogodb. Višina zbranih sredstev rezervacij bi bila tudi v tem primeru nedvomno ugotovljiva. Tudi za preoblikovane ali prekinjene doživljenjske pogodbe z matematičnimi rezervacijami iz četrtega odstavka 19. člena ZZVZZ-H so se morala zbrana sredstva rezervacij po teh pogodbah zbirati v posebne kritnem skladu oziroma voditi ločeno od ostalih sredstev, zavarovalnica pa jih ni smela porabiti za druge namene, kot za tiste, za katere so bile oblikovane. Zato je očitno neutemeljen tudi očitek pobudnika, da se sredstva rezervacij po preoblikovanih oziroma prekinjenih pogodbah v nasprotju s 33. členom Ustave vračajo tudi iz premoženja zavarovancev brez oblikovanih matematičnih rezervacij, saj daje določba četrtega odstavka 19. člena ZZVZZ-H le podlago za izplačilo namensko zbranih sredstev rezervacij, obravnavanih ločeno od premoženja vplačanih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

11.Ker pobudnik z očitki, ki jih navaja, pobude ne more utemeljiti, za neustavnost izpodbijane ureditve pa tudi ne uveljavlja ničesar novega, česar Ustavno sodišče pri predhodni presoji (sklep št. U-I-301/05 z dne 9. 3. 2006) ne bi že upoštevalo, je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, mag. Miroslav Mozetič dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]PZZ so dopolnilna zdravstvena zavarovanja, ki jih zavarovalnica opravlja na podlagi zavarovalnih pogodb, ki so bile ob ustanovitvi prenesena iz ZZZS. Za njih zavarovalnica ni oblikovala matematičnih rezervacij.

[2]Zaradi upoštevanja različnih kriterijev pri izračunu posamezne premije kot so starost, dolžina trajanja zavarovanja idr., premije ne morejo biti povsem enake.

[3]Ta zahteva izhaja tudi iz Slovenskega računovodskega standarda (v nadaljevanju SRS) št. 32, ki se navezuje na SRS št. 10.

[4]V odločbi št. U-I-277/05 z dne 9. 2. 2006 (objavljena v Uradnem listu RS, št. 21/06 in OdlUS XV, 15) je Ustavno sodišče med drugim presodilo, da določba 19. člena ZZVZZ-H, ki ureja izplačilo sredstev matematičnih rezervacij in rezervacij za starost kot matematičnih rezervacij, ni v neskladju z Ustavo. Pri tem je upoštevalo, da so morale zavarovalnice za oblikovanje obravnavanih rezervacij v skladu z ZZavar zagotoviti kritni sklad, ki je kot posebno namensko premoženje namenjeno kritju njihovih obveznosti iz teh vrst zavarovanj. Ker je ZZVZZ-H prepovedal oblikovanje rezervacij, je bil zakonodajalec dolžan odločiti o sredstvih iz naslova rezervacij, ki so bila zbrana, po novi ureditvi pa ne bodo več potrebna, ter jih razgraditi na ustavno skladen način. Ustavno sodišče je tudi presodilo, da so sredstva rezervacij posebno namensko premoženje zavarovalnice in ta z njimi ne more razpolagati po svoji volji, ampak le tako, da je spoštovana njihova z zakonom določena funkcija.