Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem.

Upoštevaje, da od pravnomočnosti tega sklepa (21. 4. 2017) še ni preteklo deset let (desetletna doba se bo iztekla 21. 4. 2027), je predlog za odpust obveznosti dolžnice zavrnilo. Pri tem ni navedlo, na kršitev katere določbe ZFPPIPP je sodišče v sklepu z dne 22. 3. 2017 oprlo odločitev.

Če se obravnavani primer iz sklepa nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.

Če pa se nanaša primer iz sklepa na katero drugo kršitev, ki je našteta v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (poleg kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP), bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor glede te meni, da določba druge alineje 2. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP (prav tako) ni v skladu z ustavo prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog stečajne dolžnice za odpust obveznosti.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila s prošnjo, da naj sodišče še enkrat pretehta svojo odločitev, ki temelji na dejstvu, da ni še preteklo deset let od zavrnitve predloga za odpust obveznosti. Ker je bil takrat njen predlog zavrnjen zaradi nesodelovanja s stečajnim upraviteljem, je pojasnila, da je z upraviteljem sodelovala, vendar da so ji tudi v tistem času kot materi samohranilki, kljub temu, da je bila v osebnem stečaju, še nastajali novi dolgovi. V postopku ugovora upravitelja proti odpustu obveznosti ni prišla na sodišče zaradi rizične nosečnosti z drugim otrokom. Navedla je, da je sedaj njen položaj boljši, da ji novi dolgovi ne nastajajo in da upošteva vsa navodila stečajnega upravitelja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica 15. 11. 2021 skupaj s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja podala tudi predlog za odpust obveznosti z izjavo, da ni ovir za odpust njenih obveznosti. Zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 400. člena ZFPPIPP pridobilo podatke o stečajni dolžnici iz kazenske evidence in evidence sklepov o odpustu obveznosti. Iz kazenske evidence izhaja, da ni bila obsojena za kaznivo dejanje, medtem ko iz potrdila evidence sklepov o odpustu obveznosti z dne 23. 11. 2021 izhaja, da je Okrožno sodišče v Novi Gorici s sklepom St 000/2014 z dne 22. 3. 2017, ki je postal pravnomočen 21. 4. 2017, zavrnilo dolžnici odpust obveznosti zaradi kršitve obveznosti med preizkusnim obdobjem. Uvodoma je še pojasnilo, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil predlog dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP.

5. Z vpogledom v zadevo Okrožnega sodišča v Novi Gorici St 000/2014 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnjen zaradi nesodelovanja z upraviteljem. Upoštevaje, da od pravnomočnosti tega sklepa (21. 4. 2017) še ni preteklo deset let (desetletna doba se bo iztekla 21. 4. 2027), je predlog za odpust obveznosti dolžnice zavrnilo. Pri tem ni navedlo, na kršitev katere določbe ZFPPIPP je sodišče v sklepu St 000/2014 z dne 22. 3. 2017 oprlo odločitev.

6. Če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti pravnomočno zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz členov 383.b, 384, 386 ali 401 ZFPPIPP, ali zaradi ovire iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti ne preteče 10 let (druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno se izkaže, da so poleg primera, na katerega se je v uvodnih pojasnilih sklicevalo sodišče prve stopnje, to pa je kršitev obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP,1 relevantni za zavrnitev predloga za odpust obveznosti tudi primeri drugih kršitev določb ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je za konkretni primer kot razlog navedlo „nesodelovanje z upraviteljem“, kar pa brez dodatnega opisa dejanskega stanja ne zadošča za pravno kvalifikacijo kršitve, ki pa je po presoji pritožbenega sodišča bistvena iz razlogov, ki jih bo navedlo v nadaljevanju.

7. Višje sodišče v Ljubljani je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, o kateri je Ustavno sodišče odločilo z odločbo številka U-I-512/18-10 z dne 23. 4. 2020. Glede na primer, v katerem je Višje sodišče prekinilo postopek odločanja, je Ustavno sodišče presojalo navedeno določbo ZFPPIPP le kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona, v delu v zvezi s 384., 386. in 401 členom ZFPPIPP pa je zahtevo za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP zavrglo, ker se konkretni primer na kršitve iz 384., 386. in 401. člena ZFPPIPP ni nanašal. 8. Če se obravnavani primer iz sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici St 000/2014 nanaša na kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP, bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kolikor se nanaša na 383.b člen ZFPPIPP, v neskladju z Ustavo. Pri odločitvi bi moralo upoštevati v celoti navedeno odločbo Ustavnega sodišča in na njo opreti odločitev. Pri tem bi moralo tudi ugotoviti, ali je že potekel rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče Državnemu zboru za odpravo neskladja.

9. Če pa se nanaša primer iz sklepa St 000/2014 na katero drugo kršitev, ki je našteta v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (poleg kršitve iz 383.b člena ZFPPIPP), bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor glede te meni, da določba druge alineje 2. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP (prav tako) ni v skladu z ustavo,2 prekiniti postopek in vložiti zahtevo za oceno ustavnosti.

10. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi in v sklepu navede vsa relevantna dejstva za presojo uporabe druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

1 V 401. členu ZFPPIPP so določene dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz zaposlitve oziroma v zvezi z iskanjem zaposlitve. 2 Glede na razloge iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-512/18-10 z dne 23. 4. 2020.