Jedro

V primeru kot je obravnavani, ko tretji zatrjujejo, da imajo na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, lastninsko pravico, sicer od njih ni mogoče pričakovati aktivnosti v smeri iskanja drugega stanovanja. Že iz tega razloga bi sodišče prve stopnje moralo glede na trditve tretjih primarno ugotavljati ali so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ. Smiselna uporaba določila drugega odstavka 71. člena ZIZ pride v poštev, če sodišče ugotovi, da tretji svoje (v tem primeru lastninske) pravice ni izkazal za verjetne, zatrjuje pa, da je nepremičnina njegov dom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tretjih - Ž. F., Ž. F. in P. H. za odlog izvršbe in izvršbo odložilo do pravnomočnosti sklepa o ugovoru tretjih oziroma, v kolikor bodo tretji morebiti vložili ustrezno tožbo na nedopustnost izvršbe, do pravnomočnega konca pravdnega postopka po takšni tožbi.

2. Zoper sprejeto odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožuje upnik. Uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti, ker je sodišče izpodbijani sklep o odlogu izvršbe izdalo, preden je potekel osem dnevni rok za odgovor upnika na tak predlog. Dalje navaja, da potrdilo o stalnem prebivališču ni dokaz, da tretji na tem naslovu bivajo. Dejansko stanje v zadevi je ostalo nepreverjeno, čeprav je sodišče imelo v spisu vso potrebno dokumentacijo da se prepriča, da tretji lastninske pravice na nepremičnini niso pridobili s priposestvovanjem. Sodišče bi lahko preučilo poročilo izvršitelja in opravilo še kakšno drugo poizvedbo, npr. pri centru za socialno delo o tem, ali je razpadajoča hiša res primeren dom za bolno mater in njuna dva mladoletna otroka. Upnik predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Tretji v odgovoru na pritožbo upnika zavračajo pritožbene navedbe kot neutemeljene in dodajajo, da so navedbe o razvezi zakonske zveze med P. H. in D. F. ter navedbe o dotrajanosti nepremičnine in odgovornosti za tuj dolg za izpodbijano odločitev brezpredmetne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu zadeve v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ugotavlja, da je sprejeta odločitev zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in zaradi napačnega materialnopravnega pristopa k reševanju zadeve ter posledične zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja nepravilna oziroma vsaj preuranjena.

6. V predmetni izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 70/2018 z dne 7. 3. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cpg 30/2020 z dne 5. 3. 2020, zoper dolžnika s sklepom z dne 2. 10. 2020 dovolilo izvršbo zaradi izterjave nedenarne terjatve – izpraznitve in izročitve nepremičnine ID znak X. Tretji Ž. F., Ž. F. in P. H. so zoper sklep vložili ugovor po 64. členu ZIZ in hkrati predlog za odlog izvršbe na nepremičnino.

7. Tretji so v predlogu za odlog izvršbe navajali, da so na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, pridobili lastninsko pravico s priposestvovanjem in da v stanovanjski hiši dejansko živijo že od leta 2006 oziroma mladoletna otroka od njunega rojstva dalje, da imajo tam prijavljeno stalno prebivališče ter da hiša predstavlja njihov dom in edino bivališče. Kot dokaz so predlagali potrdilo o stalnem prebivališču, zaslišanje tretjih, zaslišanje priče D. F. in zdravstveno dokumentacijo P. H. 8. Sodišče prve stopnje je predlogu za odlog ugodilo in izvršbo odložilo do pravnomočnosti sklepa o ugovoru tretjih oziroma v primeru, da tretji vložijo ustrezno tožbo na nedopustnost izvršbe, do pravnomočnega konca pravdnega postopka. Odločitev je sprejelo ob smiselni uporabi drugega odstavka 71. člena ZIZ in upoštevaje zatrjevanja tretjih, da je nepremičnina, ki je predmet izvršbe in kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, njihov dom, ki je ustavno varovana kategorija človekovega življenja in katerega izguba je sama po sebi težko nadomestljiva škoda, ki ne posega le na premoženjsko področje, ampak tudi v zasebno sfero posameznika. V presojo obstoja pogoja iz drugega odstavka 73. člena ZIZ, t.j. ali so tretji za verjetno izkazali obstoj svoje (zatrjevane) lastninske pravice na predmetu izvršbe, se zato ni spuščalo.

9. Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje s tem, ko je „preskočilo“ presojo pogojev za odlog izvršbe iz 73. člena ZIZ, in zgolj na podlagi trditev tretjih, da nepremičnina predstavlja njihov dom, izvršbo na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ odložilo, obstoja ostalih pogojev, ki jih za odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov predpisuje zakon, pa ni preverilo, zmotno pristopilo k reševanju zadeve.

10. Odlog izvršbe na predlog tretjega je urejen v določilu 73. člena ZIZ. Tretji, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno (vložil je ugovor tretjega), lahko predlaga, da sodišče do odločitve o njegovem ugovoru oziroma do odločitve v pravdi na ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, odloži izvršbo. V primeru, ko tretji ne razpolaga z javno listino oziroma zasebno listino, ki ima naravo javne listine, niti obstoja lastninske pravice na predmetu izvršbe ne zatrjuje na podlagi splošno znanih dejstev, mora kumulativno (hkrati) izkazati: verjeten obstoj pravice (po navadi lastninske), ki preprečuje izvršbo na določen predmet, kot tudi verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

11. Šele v primeru, ko tretji ne more verjetno izkazati pravice, ki preprečuje izvršbo na nepremičnino, ki je njegov dom, pa je potrebno možnosti odloga izvršbe presojati ob smiselni uporabi določila 71. člena ZIZ1, ki omogoča odlog izvršbe v primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, ki so našteti v 1.-4. točki drugega odstavek 71. člena ZIZ. Pri izvršbi, katere posledica je izguba doma, je namreč potrebna posebna skrbnost, saj gre za ustavnego varovano kategorijo in enega najobčutljivejših vidikov človeškega življenja.

12. Pogoj za odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov po določilu 71. člena ZIZ pa ni zgolj dejstvo, da je nepremičnina, ki je predmet izvršbe, dolžnikov dom (ali dom tretjega), pač pa je zakonski dejanski stan določila širši. V primeru izvršbe na izpraznitev in izročitev nepremičnine (stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom oz. dom tretjega), torej v primeru kot je obravnavani, je odlog izvršbe po določilu 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ dopusten, če dolžnik (oz. smiselno tretji) izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika/tretjega, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Pogoj je torej, da si dolžnik oz. tretji bivanjske problematike ni mogel urediti na drug način. Dolžnik/tretji bo moral dokazati, da si je prizadeval urediti drugo stanovanje (npr. neprofitno stanovanje, pomoč centra za socialno delo in drugo), in mu to še ni uspelo urediti. Te presoje sodišče prve stopnje ob uporabi določila 71. člena ZIZ ni napravilo. Izpodbijano odločitev je sprejelo zgolj na podlagi zatrjevanja tretjih, da je nepremičnina, katere upnik izpraznitev in izročitev zahteva, njihov dom.

13. V primeru kot je obravnavani, ko tretji zatrjujejo, da imajo na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, lastninsko pravico, sicer od njih ni mogoče pričakovati aktivnosti v smeri iskanja drugega stanovanja. Že iz tega razloga bi sodišče prve stopnje moralo glede na trditve tretjih primarno ugotavljati ali so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ. Smiselna uporaba določila drugega odstavka 71. člena ZIZ pride v poštev, če sodišče ugotovi, da tretji svoje (v tem primeru lastninske) pravice ni izkazal za verjetne, zatrjuje pa, da je nepremičnina njegov dom.2 Tedaj pa je treba v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine (stanovanjske hiše, ki je dom tretjega), presojati izkazanost pogojev po določilu 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pri tem so pomembne tudi okoliščine dejanskih in učinkovitih možnosti za ureditev morebitne bivanjske stiske predlagatelja odloga (prim. VSM sklep I Ip 531/2019 z dne 28. 8. 2019)

14. Ker pri oceni posebnega položaja dolžnika/tretjega sodišče upošteva tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve izvršbe lahko nastanejo upniku (prim. določilo 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ), je zaradi narave odločitve, pred odločitvijo sodišča o odlogu izvršbe iz tega posebno upravičenega razloga, treba dati upniku možnost izjave o dejstvih, ki so pomembna za odlog3. Potreba do vpostavitve kontradiktornosti postopka obravnave predloga za odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov pa po mnenju sodišča druge stopnje izhaja tudi iz zakonske domneve v določilu petega odstavka 71. člena ZIZ, po kateri je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče. Ker gre za izpodbojno domnevo, je treba zainteresirani stranki (v obravnavanem primeru upniku) dati možnost, da jo v kontradiktornem postopku izpodbije. Zato je izvršilno sodišče pred uporabo določila 71. člena ZIZ dolžno upnika s predlogom za odlog izvršbe ne le seznaniti, ampak mu omogočiti, da nanj odgovori. V obravnavani zadevi je sodišče upniku sicer predlog vročilo, vendar je izpodbijani sklep izdalo preden je potekel rok za odgovor upnika na tak predlog. S tem je kršilo njegovo pravico do izjave oziroma sodelovanja v postopku, kot utemeljeno uveljavlja upnik v pritožbi.

15. Glede na ugotovljene kršitve je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj upoštevaje napotke, ki so razvidni iz obrazložitve tega sklepa, o predlogu tretjih za odlog izvršbe ponovno odloči (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. V novem postopku bo tako moralo sodišče prve stopnje utemeljenost predloga tretjih za odlog izvršbe najprej presoditi z vidika določbe 73. člena ZIZ, podredno pa ob smiselni uporabi določila 71. člena ZIZ ter pri odločitvi upoštevati tudi navedbe upnika v odgovoru na predlog za odlog izvršbe. Dejstva, odločilna za presojo utemeljenosti predloga, bo moralo sodišče ugotoviti v kontradiktornem postopku ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer ni ovire, da izvršilno sodišče v zadevi opravi narok (29.a člena ZIZ) in izvede dokazni postopek.

1 Tako tudi VSM sklep I Ip 531/2019 z dne 28. 8. 2019. 2 Dolžnikov dom je namreč lahko celo objekt ali prostor, ki ga posameznik zaseda nezakonito (prim. VSM sklep I Ip 1043/2019 z dne 29. 1. 2020). 3 Tako Maja Lajavec in Elizabeta Žgajnar v: E-komentar 71. člena ZIZ, dostopen na https://www.tax-fin-lex.si/Dokument/Podrobnosti?rootEntityId=84937832-8E92-4FD8-B632-1027293A27EA