Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč mora pri odločanju po drugem odstavku 49. člena ZBPP uporabiti prosti preudarek, kar pomeni, da mora biti odločba izdana v mejah pooblastila, za tako odločanje in v skladu z namenom, za katerega je to pooblastilo dano. Navedeno mora biti v odločbi obrazloženo tako, da je mogoče preizkusiti, ali je bila odločitev sprejeta v mejah in v skladu z namenom pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Bpp 320/2015-24 in Bpp 576/2015-20 z dne 6. 2. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 1.483,18 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč z odločbo št. Bpp 320/2015-2 z dne 8. 7. 2015 v zvezi z odločbo št. Bpp 320/2015-8 z dne 24. 3. 2016 za vložitev odgovora na tožbo in za nadaljnje zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdni zadevi, ki se je vodila pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti pod št. P 160/2015 ter kot oprostitev plačila morebitnih stroškov mediatorja, in z odločbo št. Bpp 576/2015-4 z dne 30. 12.2015 še za vložitev nasprotne tožbe v citirani pravdni zadevi. Predmetna pravdna zadeva je bila sprva pravnomočno končana s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. P 160/2015-33 z dne 5. 9. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, št. I Cp 1193/2016 z dne 17. 1. 2017, ki pa je bila nato s sklepom Vrhovnega sodišča RS, št. II Ips 64/2018 z dne 18. 4. 2018 razveljavljena in se je zadeva vrnila sodišču druge stopnje v novo sojenje, kjer je nato bila sklenjena pravnomočna sodna poravnava pod št. I Cp 363/2018-19 z dne 7. 6. 2018. S to poravnavo je bilo med drugim dogovorjeno, da se pravdni stranki z vzajemnim popuščanjem dogovorita za mirno rešitev tega spora na način, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju delno razveže, in sicer se določene nepremičnine ter premičnine vrnejo v zapuščino po sedaj pokojni tožnici, v preostalem delu pa ostane pogodba o dosmrtnem preživljanju v veljavi, glede stroškov postopka pa je bilo dogovorjeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške celotnega postopka.

2. Glede na to je mogoče zaključiti, da je upravičenec v postopku uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča (sodne poravnave) ni pridobil premoženja oziroma dohodkov. S sklepom o stroških so bili odvetniku A.A. priznani odvetniški stroški v skupni višini 1.483,18 EUR. V nadaljevanju se organ za brezplačno pravno pomoč sklicuje na drugi odstavek 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotavlja, da je tožnik od 13. 6. 2001 dalje nosilec gospodinjstva, v katerem živi skupaj s svojo mld. hčerko B.B. (rojeno ... 2004), ki se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) v zvezi s 14. členom ZBPP šteje kot družinska članica prosilca.

3. Organ za brezplačno pravno pomoč je vpogledal v zemljiškoknjižne izpise iz seznama nepremičnin iz evidenc GURS pridobljenih na podlagi elektronskih poizvedb in ugotovil, da je tožnik lastnik stanovanjske stavbe hiše št. 378-1, katere vrednost je ocenjena na 14.726,95 EUR, prostora za spravilo pridelka št. 378-2, katerega vrednost znaša 197,40 EUR, hleva št. 379, katerega vrednost znaša 169,80 EUR ter parc. št. 2185, katere vrednost znaša 2.757,00 EUR. Pri tem iz uradnih evidenc izhaja, da upravičenec s svojo hčerko v tej hiši ne prebiva in na navedenem naslovu nima prijavljenega stalnega prebivališča. Nadalje je upravičenec še lastnik dveh nepremičnin, ki mu ne dajeta katastrskega dohodka in sicer nepremičnine, ki jo predstavlja parc. št. 1042 k.o. ... (vrednost 14,21 EUR), nepremičnine, ki jo predstavlja kmetijski del stavbe št. 865 (vrednost 1.680,00 EUR) ter parc. št. 2317 k.o. ...(vrednost 693,41 EUR).

4. Tožnikova mld. hči B.B. je solastnica nepremičnine, ki jo predstavlja stanovanjska stavba hiša št. 824 ter parc. 2318 k.o. ... do 3/4, v tej hiši pa tožnik s svojo hčerko prebiva in ima tukaj tudi prijavljeno stalno prebivališče. Vrednost te hiše je ocenjena na 63.670,44 EUR, vrednost parcele pa na 3.489,60 EUR. Ker se v skladu s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS v zvezi s 14. členom ZBPP kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, se tako navedena hiša ne upošteva kot premoženje upravičenčeve družine. V danem primeru pa se kot premoženje upravičenčeva družine upošteva le vrednost solastniškega deleža upravičenčeve mld. hčerke na pripadajoči parceli, ki ne daje katastrskega dohodka in znaša 2.617,20 EUR.

5. Ker celotna vrednost nepremičnega premoženja upravičenčeve družine, ki se upošteva, znaša 19.731,77 EUR, kar presega višino 48 osnovnih zneskov trenutno določenega minimalnega dohodka oziroma 19.304,64 EUR, organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da se je materialni položaj upravičenca oziroma njegove družine pred potekom enoletnega roka od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšal do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči, zato mu v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP nalaga povrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v višini 1.483,18 EUR.

6. Tožnik se s takšno tožbo ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je bil spor rešen sporazumno, kar je potrdilo tudi višje sodišče, sam pa je izrecno zahteval, da se pogodba ne razveljavi in da z morebitnim sporazumom ne bo utrpel nobenih finančnih posledic, vključno z vračilom brezplačne pravne pomoči. V tožbi in njeni dopolnitvi opisuje okoliščine v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter svoje težavne premoženjske razmere. Iz tega razloga prosi, da se mu dolg odpiše in smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

8. Tožba je utemeljena.

9. Izpodbijana odločitev materialnopravno temelji na drugem odstavku 49. člena ZBPP, ki določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku deloma ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona (to je stroškov, ki bi jih bila dolžna povrniti v korist Republike Slovenije nasprotna stranka, o čemer odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka), pod pogoji iz prvega odstavka 49. člena ZBPP dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. Po prvem odstavku 49. člena ZBPP pa je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku, za katerega mu je bila ta dodeljena, ni uspel, dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. 10. Ob nastopu okoliščin iz prvega ali drugega odstavka tega člena ravna pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po določbah ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (tretji odstavek 49. člena ZBPP).

11. Odločitev v izpodbijani odločbi temelji na ugotovitvi organa za brezplačno pravno pomoč, da ima tožnikova družina premoženje v vrednosti 19.731,77 EUR, ki presega znesek 48 zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 19.304,64 EUR, kar pomeni, da se je tožnikovo premoženje v enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, toliko spremenilo, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči. Po določbi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, se namreč brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ta v času odločanja znaša 402,18 EUR, kar pomeni, da je 48-kratnik tega zneska 19.304,64 EUR.

12. Sodišče ugotavlja, da v tem delu izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj vsota v odločbi navedenih vrednosti nepremičnin tožnikove družine po izračunu ne znaša 19.731,77 EUR, kot navaja organ za brezplačno pravno pomoč v odločbi. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, bistvena kršitev določb postopka pa je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

13. Razen tega je bilo pri izpodbijani odločbi tudi napačno uporabljeno materialno pravo. Tožena stranka pri odločitvi namreč ni uporabila določbe četrtega odstavka 49. člena ZBPP, ki določa, da pri ugotavljanju višine stroškov, ki naj jih upravičenec na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena povrne, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč upošteva razmerje med višino stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči oziroma tistega dela stroškov postopka iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, ki jih Republika Slovenija ni uspela izterjati od nasprotne stranke, in trenutnim materialnim položajem upravičenca, ter na tej podlagi določi, kolikšen del stroškov mora upravičenec povrniti (četrti odstavek 49. člena ZBPP).

14. Ta določba torej organu nalaga, da pri odločitvi, kolikšen del stroškov mora upravičenec povrniti, upošteva razmerje med višino stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in trenutnim materialnim položajem upravičenca. Pri odločanju o tem ali in kolikšen del stroškov, plačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, mora povrniti upravičenec, se torej organ za brezplačno pravno pomoč ne more zgolj sklicevati na premoženjske pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ampak mora presojati tudi, kaj to pomeni za trenutni materialni položaj prosilca. Takšen je bil tudi namen zakonodajalca, namreč, da se pri presoji, kolikšen delež stroškov je upravičenec glede na trenutni materialni položaj zmožen nositi, upošteva tudi osebne okoliščine posameznega upravičenca (glej predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZBPP, št. EVA 2013-2030-0118 z dne 11. 12. 2014, str. 31). Organ za brezplačno pravno pomoč mora torej pri odločanju po drugem odstavku 49. člena ZBPP uporabiti prosti preudarek, kar pomeni, da mora biti odločba izdana v mejah pooblastila, za tako odločanje in v skladu z namenom, za katerega je to pooblastilo dano (drugi odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP v zvezi drugim odstavkom 34. člena ZBPP). Navedeno mora biti v odločbi obrazloženo tako, da je mogoče preizkusiti, ali je bila odločitev sprejeta v mejah in v skladu z namenom pooblastila za odločanje po prostem preudarku. Ker določba četrtega odstavka 49. člena ZBPP pri izdaji izpodbijane odločbe ni bila uporabljena, je bilo s tem napačno uporabljeno materialno pravo.

15. Po obrazloženem je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba pri ugotavljanju ali so podane okoliščine, na podlagi katerih je tožnik dolžan povrniti izplačan znesek brezplačne pravne pomoči, pravilno uporabiti materialno pravo, pri tem pa postopati in odločati tako, da bo odločitev mogoče preizkusiti (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).