Jedro

Na pojasnila oziroma obvezne razlage določb OT, ki jih sprejema OZS, ne sodišča ne organi za brezplačno pravno pomoč niso vezani. Obvezna razlaga OT niti formalno niti vsebinsko in tudi ne po postopku sprejemanja ne predstavlja določb OT, zato pristojnih pri odločanju ne zavezuje. Nagrada za posvet s stranko in pregled spisa je načeloma vsebovana v nagradi za druga opravljena dejanja, kot so sestava vlog ali zastopanje na naroku. Navedenih procesnih dejanj namreč že po naravi stvari (praviloma) ni mogoče izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis. V okvir tar. št. 39 OT torej ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev. Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, s katerim konkretnim procesnim dejanjem oziroma s katero tarifno številko je nagrada za posamezno konkretno navedeno storitev že zajeta in priznana. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je, ker je treba obrambo obdolženca pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori nadaljevano kaznivo dejanje, zagovornik obdolženca upravičen do povišanja storitve v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena OT, to je za vsako drugo in nadaljnje dejanje za 25 %, vendar največ 100 %.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 972/2020 z dne 6. 4. 2021 se II. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 25,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se tožniku v roku 30 dni od prejema računa, ki ga je dolžan izstaviti sodišču, povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 440,17 EUR z nakazilom na transakcijski račun odvetnika (I. točka izreka). V presežku se tožnikov zahtevek za plačilo nagrade zavrne (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik predložil napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči upravičencu A. A. v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II K 11674/2020. Organ za brezplačno pravno pomoč je odločil, da je tožnik upravičen do povrnitve stroškov v skupnem znesku 440,17 EUR, odvetniku pa ni priznal priglašene nagrade za priglasitev pooblastila, nagrade za posvet s stranko, za pregled listin in videoposnetkov, za pregled izvedenskega mnenja ter za pregled dopolnitve izvedenskega mnenja, ker do njih na podlagi tarifne št. 39 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) ni upravičen. Ta tarifna številka namreč upravičuje zgoraj navedene stroške le, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. V predmetni zadevi ni šlo za samostojne storitve, saj je ta nagrada že zajeta v nagradi za zastopanje, zato organ za brezplačno pravno pomoč teh stroškov ni mogel priznati.

3. Tožnik tudi ni upravičen do nagrade za predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj je po vsebini šlo le za kratek dopis po tarifni št. 39/4 OT, ne pa za vlogo po tarifni št. 8/14. Ta vloga je vsebovala le en stavek, zato je bil odvetnik tudi pozvan na dopolnitev.

4. Odvetnik prav tako ni upravičen do nagrade za obrazložen dokazni predlog z dne 2. 11. 2020, saj je bil ta podan ustno na naroku, in do povišanja nagrade za pet očitanih kaznivih dejanj glede na to, da je bilo upravičencu očitano nadaljevano kaznivo dejanje tatvine. Organ za brezplačno pravno pomoč dodaja, da sodišča niso vezana na obvezno razlago posameznih določil OT, ki jo je sprejel upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), saj jih zavezujejo le Ustava in zakoni.

5. Tožnik je zoper ta sklep vložil tožbo v upravnem sporu, in sicer zoper II. točko izreka, ki se nanaša na zavrnitev plačila nagrade. Navaja, da mu je organ za brezplačno pravno pomoč neutemeljeno zavrnil naslednje opravljene odvetniške storitve: priglasitev pooblastila po tarifni št. 8/14 OT z dne 31. 8. 2020 v višini 50 točk, posvet s stranko ob prevzemu zastopanja po tarifni št. 39/1 OT z dne 31. 8. 2020 200 točk, predlog za oprostitev plačila sodnih taks po tarifni št. 8/14 OT z dne 21. 9. 2020 50 točk, pregled listin ter videoposnetkov po tarifni št. 39/2 OT z dne 30. 10. 2020 200 točk, posvet s stranko pred narokom po tarifni št. 39/1 OT z dne 2. 11. 2020 100 točk, pregled izvedeniškega mnenja po tarifni št. 39/2 OT z dne 4. 12. 2020 200 točk, pregled dopolnitve izvedeniškega mnenja po tarifni št. 39/2 OT z dne 19. 1. 2021 100 točk, posvet s stranko pred narokom po tarifni št. 39/1 OT z dne 17. 3. 2021 100 točk, končno poročilo stranki po tarifni št. 39/2 OT z dne 17. 3. 2021 50 točk ter dodatnih 100 % za povišek za pet očitanih dejanj po 7. členu OT.

6. Tožeča stranka navaja, da v kazenskem postopku ni mogoče šteti, da je pregled spisa in posvet s stranko že zajet v postavkah tega poglavja, zato bi tožena stranka tožniku morala priznati te priglašene odvetniške stroške. Tožena stranka se v izpodbijanem aktu zmotno sklicuje na sodno prakso v civilnih postopkih, ki pa v kazenskih postopkih ni primerljiva. Posvet s stranko ob prevzemu zastopanja in kasneje pred narokom predstavlja samostojno storitev po tarifni št. 39/1, ki ni zajeta v samem zastopanju, to pa velja tudi za pregled listin, videoposnetkov, izvedenskih mnenj ter njihovih dopolnitev zunaj naroka. Napačna je tudi zavrnitev plačila za sestavo predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

7. Organ za brezplačno pravno pomoč prav tako tožniku neutemeljeno ni priznal nagrade za povišek za pet očitanih dejanj, kar bi v skladu s 7. členom OT pomenilo 100 % povišek na skupno vrednost opravljenih storitev. Takšen povišek je bil zavrnjen brez vsebinske obrazložitve. Tožnik meni, da je sodišče zavezano k spoštovanju obveznih razlag posameznih določb OT, ki jih je veljavno sprejel upravni odbor OZS. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep v napadenem delu razveljavi in v tem delu vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

8. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa posredovala predmetni spis.

9. Tožba je utemeljena.

10. Sodišče je v zadevi dne 24. 10. 2023 opravilo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse predložene listine in po tako izvedenem postopku ugotovilo, da je tožba iz v nadaljevanju navedenih razlogov utemeljena.

11. Glede sklicevanja tožeče stranke na pojasnila oziroma obvezne razlage določb OT, ki jih sprejema OZS, sodišče pojasnjuje, da na te razlage oziroma pojasnila ne sodišča ne organi za brezplačno pravno pomoč niso vezani. Zakon, ki ureja upravičenje do plačila odvetnikov za svoje delo, je Zakon o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Ta v 17. členu določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi (prvi odstavek tega člena1). Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje (19. člen ZOdv). Obvezna razlaga OT niti formalno niti vsebinsko in tudi ne po postopku sprejemanja ne predstavlja določb OT, zato pristojnih pri odločanju ne zavezuje. Ne glede na mestoma drugačna stališča, je takšna tudi prevladujoča sodna praksa2, s katero se sodišče tudi v tej zadevi strinja.

12. Tar. št. 39 OT predvideva nagrado za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah, preglede spisov in listin v primeru, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Glede razlage te tarifne številke obstoji obsežna sodna praksa3, skupno stališče katere je, da je nagrada za posvet s stranko in pregled spisa načeloma vsebovana v nagradi za druga opravljena dejanja, kot so sestava vlog ali zastopanje na naroku. Navedenih procesnih dejanj namreč že po naravi stvari (praviloma) ni mogoče izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis. V okvir tar. št. 39 OT torej ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev4. Pri tem ni bistveno ali gre za civilni, kazenski, delovnopravni ali kak drug sodni postopek5. Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, s katerim konkretnim procesnim dejanjem oziroma s katero tarifno številko je nagrada za posamezno konkretno navedeno storitev že zajeta in priznana. Ob tem je dodati, da je tožena stranka določena dodatna pojasnila v zvezi s tem podala na glavni obravnavi, vendar pa s tem navedenih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ni mogoče sanirati.

13. Pri tem sodišče dodaja, da tožeča stranka nagrado za priglasitev pooblastila utemeljuje z 8. točko tarifne št. 14 OT, kar je pripisati očitni pomoti, saj se ta tarifna št. nanaša na disciplinske in druge postopke za varstvo pravic delavcev, upravičencu pa je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za kazenskih postopek.

14. Tožeči stranki pa je treba pritrditi v delu, ko zatrjuje neutemeljeno zavrnitev nagrade za povišek za pet očitanih dejanj po drugem odstavku 7. člena OT. Ta določa, da se za zagovarjanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca ali nadomestnega tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 %, vendar največ za 100 %. V sodni praksi6 je že zavzeto stališče, da je, ker je treba obrambo obdolženca pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori nadaljevano kaznivo dejanje, zagovornik obdolženca upravičen do povišanja storitve v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena OT, to je za vsako drugo in nadaljnje dejanje za 25 %, vendar največ 100 %.

15. Kar pa zadeva nagrado za sestavo vloge za oprostitev plačila sodnih taks, pa sta tako tožeča kot tožena stranka na naroku za glavno obravnavno izpostavili, da sodišče o tem odloča na zahtevo oziroma, kot navaja tožena stranka, opozorilo stranke. V zvezi s sestavo tega _opozorila_ je stranka upravičena do nagrade, vendar je pri tem treba ločiti sestavo kratkega dopisa oziroma obvestila po 4. točki tarifne št. 39 od obrazloženega dopisa po 3. točki tarifne št. 39. Sklicevanje tožeče stranke na 8. točko tarifne št. 14 je, kot je že zgoraj obrazloženo, očitno zmotno, saj se nanaša na disciplinske in druge postopke za varstvo pravic delavcev.

16. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu (II. točki izreka) odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo v tem delu vrnilo v ponovni postopek toženi stranki, ki bo ob upoštevanju stališč sodišča v tem upravnem sporu (peti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločila o odmeri navedenih odvetniških stroškov.

17. Tožeča stranka je v skladu s tretjim odstavkom 25. člen ZUS-1 upravičena do povrnitve stroškov v zvezi s postopkom pred sodiščem prve stopnje po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 3. člena)7 v višini 25,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki. Sodišče tožniku ni odmerilo stroškov po OT, saj za to ni bilo podlage.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Ob izjemah, ki so določene v naslednjih odstavkih, ki pa ne zadevajo predmetne zadeve. 2 Glej odločitve VSC II Kp 51005/2018 z dne 30. 6. 2020, VSC I Cp 117/2020 z dne 7. 5. 2020, VSC II Kp 5623/2016 z dne 18. 8. 2020, VSL I Cp 220/2019, UPRS II U 355/2020 z dne 10. 7. 2023 in UPRS I U 778/2020 z dne 25. 11. 2022. 3 Npr. odločitve VDSS Psp 335/2017 z dne 26. 10. 2017, VSL I Cp 220/2019 25. 3. 2019 VSL I Cpg 101/201*9 26. 2. 2019 idr. 4 Glej tudi I U 778/2020 25. 11. 2022. 5 Tar. št. 39 je v ločenem XXI. poglavju OT in iz nje jasno izhaja, da predstavlja generalno določbo, ko pravi: če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah..., torej katerihkoli drugih tarifnih številkah. 6 Primerjaj odločitve UPRS III U 294/2018 z dne 10. 7. 2020, III U 51/2019 z dne 21. 10. 2021. 7 Ta določa: če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 25 eurov.