Jedro

Pred postavitvijo začasnega zastopnika stranki, mora sodišče pridobiti njegovo privolitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postavilo toženi stranki S. Š., nazadnje stanujoči v ..., sedaj neznanega naslova, začasnega zastopnika in sicer odvetnika S. J. iz Ljubljane, ki naj bi toženko zastopal v pravdni zadevi št. VI P 842/90 zaradi plačila 20.000 tolarjev (pravilno zaradi plačila 3.500,00 tolarjev in izdelave fasade), ki jo je sprožil tožnik D. J. Zoper ta sklep se pritožuje postavljeni začasni zastopnik odvetnik S. J. Pritožbo vlaga, ker je mnenja, da niso podani pogoji, ki jih za postavitev začasnega zastopnika določa 4. točka 84. čl. ZPP.

Bivališče toženke je znano in je pošiljke možno vročati, stvar tožnika pa je, da skladno s čl. 109 ZPP v zvezi s čl. 106 ZPP sodišču sporoči naslov tožene stranke. Začasni zastopnik s toženko tudi ni v stikih, kar je razvidno iz spisa naslovnega sodišča opr. št. I P 709/90 tako, da so navedbe tožnika glede primernosti zastopnika za zastopanje interesov toženke neutemeljene. Končno pa pritožnik navaja, da je s strani vlade Republike Slovenije z dnem 1.8.1993 imenovan na novo delo. Glede na to mu status odvetnika od 1.8.1993 dalje miruje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 4. točko, 2. odst. 84. čl. ZPP češ, da je prebivališče toženke neznano in nima pooblaščenca. Pri tem pa je prezrlo določbo 3. odst. istega člena, da bi moralo o postavitvi začasne zastopnika brez odlašanja obvestiti skrbstveni organ. Nadalje sodišče prve stopnje ni upoštevalo 1. odst. 86. čl. ZPP in ni v uradnem listu objavilo oglasa o postavitvi začasne zastopnika, niti ga ni objavilo na sodni deski. Tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa v 212. čl. da mora organ pred katerim teče postopek (v našem primeru sodišče) o postavitvi skrbnika takoj obvestiti pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva. Če se je torej sodišče že odločilo za postavitev začasnega zastopnika, je bilo dolžno izpeljati postopek v celoti tako po določbah ZPP kot po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Vendar vse to ob upoštevanju 180. člena ZZZDR.

Razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa torej ni v opisanih kršitvah določb ZPP ampak v kršitvi določbe 180. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ko sodišče postavlja začasnega zastopnika uporablja določbe Zakona o pravdnem postopku, kolikor pa ta zakon nima ustreznih določb, pa analogno določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki se nanašajo na skrbništvo. Že omenjeni 180. čl. tega zakona pa določa, da se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli da bo skrbnik. Ni dvoma, da ima S. J., ki je odvetnik take lastnosti, vendar pa ga ni nihče vprašal ali je pripravljen sprejeti dolžnost začasnega zastopnika. Ni mogoče nekoga postaviti za začasnega zastopnika proti njegovi volji oz. ne da bi se ga vprašalo ali v to privoli. Ker je postavljeni začasni zastopnik s svojo pritožbo jasno dal vedeti, da zaupane mu naloge ne sprejema, je bilo njegovi pritožbi potrebno ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 380. čl. razveljaviti.