Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in določb iz Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih ter projekta, je tudi po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper enotno dovoljenje za gradnjo, ki investitorjema dovoljuje, da obstoječi stanovanjski objekt delno porušita in rekonstruirata z nadvišanjem za 0,5 m in razširitvijo za 3,50 m, s čimer je višinski gabarit osrednjega dela objekta K+P+N, višinski gabarit klanice pa je P+N+N.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote A. z dne 20.10.2003 s katero je bilo investitorjema A.A. in B.B., izdano enotno dovoljenje za že izvedeno rekonstrukcijo, nadvišanje in razširitev obstoječega stanovanjskega objekta na zemljišču parcelna številka 47/5 in 47/4 k.o. B. pod v odločbi navedenimi pogoji. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se območje gradbenega posega ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana (Uradne objave št. 28/91 in Uradni list RS št. 54/95 in 63/97). Poseg se, v skladu z navedenim odlokom, nahaja v strnjenem delu naselja B., kjer se po določbi 16. člena lahko dograjujejo, nadgrajujejo, rekonstruirajo in prenavljajo vse vrste stavb. Iz spisnih podatkov je še razvidno, da je lokacijska dokumentacija z datumom 11.12.2000 pripravljena na podlagi pogojev iz navedenega odloka. K posegu je bilo dano tudi poprejšnje soglasje Zdravstvenega inšpektorata RS, investitorja pa sta s predložitvijo zemljiškoknjižnih izpiskov izkazala pravico graditi na zemljišču posega. S tem so po oceni tožene stranke izpolnjeni pogoji, ki jih za poseg, oziroma njegov lokacijski vidik, določa Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Izpolnjeni so tudi pogoji, ki se nanašajo na graditev po določbah Zakona o ureditvi objektov, saj je zahtevku priložen projekt iz decembra 2000, ki vključuje arhitekturo, statiko ter elektro in strojne napeljave. Iz upravnih spisov tudi izhaja, da je navedeni projekt izdelan v skladu z določili Zakona o graditvi objektov, priložena pa ima tudi vsa potrebna soglasja, kot tudi dokazilo, da so poravnane obveznosti iz naslova plačila komunalnega prispevka. Glede navedb tožeče stranke, ki se nanašajo na višino objekta in njegovo lego ob meji z zemljiščem v njeni lasti, pa tožena stranka pojasnjuje, da poseg glede višine in odmika v celoti ustreza pogojem iz citiranega odloka, ki pod III - Merila in pogoji za oblikovanje pri posegih v prostor, v 15. členu določa, da so lahko objekti pritlični, enonadstropni ali enonadstropni z mansardo, podkleteni ali delno vkopani, lahko se dograjujejo, nadgrajujejo, rekonstruirajo in prenavljajo. Višinski gabarit osrednjega, osnovnega dela obravnavanega objekta znaša K+P+N, višinski gabarit klanice pa je P+N+M, to pa pomeni, da so gabariti objekta v mejah predpisanega. Iz projektne dokumentacije tudi izhaja, da gre za povišanje objekta za 0,5 m glede na višino starega objekta. Ker pa je navedeno povišanje objekta v okviru dopustnih gabaritov po citirane odloku ni razlogov za oceno, da objekt ni rekonstruiran po določbah odloka. Glede pripombe tožeče stranke, da se objekt gradi na posestni meji pa tožena stranka ugotavlja, da gre za zatečeno stanje, saj gre za rekonstrukcijo objekta.
Tožeča stranka v tožbi smiselno navaja, da sta investitorja z rekonstrukcijo oziroma novogradnjo temeljito posegla v skupen zid in jo tudi znatno nadvišala.
A.A. in B.B., kot prizadeti stranki v odgovoru na tožbo navajata, da stavbi št. 27 in št. 24 v B. nista nikoli imeli skupnega zidu. Vmes je bilo nezazidano zemljišče, ki pripada k njuni stavbni parceli.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, ni prijavil udeležbe v tem postopku.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je hkrati tudi odgovorila na pritožbene navedbe in dala pravilne razloge za zavrnitev pritožbe. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in v izogib ponavljanju ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev 2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, (Uradni list RS št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS). V zvezi z ugovori v tožbi pa še dodaja: Enotno dovoljenje za gradnjo je upravni organ I. stopnje izdal v skladu s 33.a členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS št. 59/96, 45/99 in 52/00 - ZGO), ki se po določbi 191. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS št. 110/02 in 47/04 - ZGO - 1) za zadeve, ki so v teku, še uporablja. Po določbi 1. odstavka 33. a člena ZGO je zahtevi za izdajo takega dovoljenja poleg dokazil iz 36. člena navedenega zakona, razen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, potrebno predložiti tudi dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja. Z vidika lokacije objekta določa pogoje Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 - ZUN) v 2. odstavku 54. člena, po katerem na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, pogoje določa lokacijska dokumentacija, ta pa se na podlagi 55. člena ZUN pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih. V konkretnem primeru se rekonstrukcija, nadvišanje in razširitve obstoječega stanovanjskega objekta na zemljišču parcelna št. 47/5 in 47/4 k.o. B. ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana (Uradne objave št. 28/91 in Uradni list RS št. 54/95 in 63/97), ki v 16. členu določa, da se lahko dograjujejo, nadgrajujejo, rekonstruirajo in prenavljajo vse vrste stavb. Dograditev in prenavljanje objektov pa mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih stanovanjskih in pomožnih objektov določenih v 15. členu tega Odloka, ki pa določa, da so stanovanjski objekti pritlični, enonadstropni ali enonadstropni z mansardo, podkleteni ali delno vkopani. Reliefnim danostim se lahko prilagajajo z medetažnim zamikanjem, njihova velikost pa se mora prilagajati vertikalnim in horizontalnim gabaritom zazidave v obravnavanem naselju ter režimom tipologije, v katero sodi obravnavano območje. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in določb iz Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana ter projekta iz decembra 2000, kateremu je priložena lokacijska dokumentacija z dne 11.12.2000, je tudi po presoji sodišča, tožena stranka ravnala pravilno, ko je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper enotno dovoljenje za gradnjo z dne 20.10.2003, ki investitorjema dovoljuje, da na zemljišču parcelna št. 47/5 in 47/4 k.o. B. obstoječi stanovanjski objekt delno porušita in rekonstruirata z nadvišanjem za 0,5 m in razširitvijo za 3,50 m v JZ dvoriščno stran investitorjev tako, da znašajo tlorisne izmere sedanjega objekta 11,60 x 9,20 m, na JZ strani pa je prizidano stopnišče tlorisnih izmer 4,00 x 2,20 m. Tako je višinski gabarit osrednjega dela objekta K+P+N, višinski gabarit klanice pa je P+N+N, kjer je pritličje v bistvu uvoz in dostop iz vaške ceste na dvorišče. Ob tem pa sodišče tožeči stranki še pojasnjuje, da je za vse morebitne posege investitorjev, ki niso v skladu z enotnim dovoljenjem za gradnjo, možno z inšpekcijskim nadzorom zagotoviti, da bo gradnja skladna z izdanim dovoljenjem.
Iz vseh navedenih razlogov je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena in jo je zato sodišče zavrnilo v skladu s 1. odstavkom 59. ZUS.