Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Višina odškodnine zaradi imisij – prva tožnica sodi v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša je od ceste oddaljena 5 metrov, v relevantnem obdobju, t.j. od konca novembra 2008, pa je bila prva tožnica zaradi vezanosti na voziček ves čas doma.
Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se ob delni ugoditvi pritožbi tožene stranke odškodnina, prisojena prvi tožnici poleg že z delno sodbo na podlagi pripoznave prisojene odškodnine, zniža na 5.800 EUR s pripadki, v presežku se njen zahtevek zavrne.
Sicer se revizija zavrne.
Tožena stranka je dolžna prvi tožnici v roku 15 dni povrniti 187,92
EUR revizijskih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka poleg že z delno sodbo prisojene odškodnine zaradi kršitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega in bivalnega okolja (prvi tožnici je bilo z delno sodbo na podlagi pripoznave prisojenih 700 EUR odškodnine, petemu tožniku in sedmi tožnici pa vsakemu po 5.000 EUR odškodnine), plačati prvi tožnici še odškodnino v višini 6.300 EUR, petemu tožniku in sedmi tožnici pa odškodnino v višini 1.000 EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 11. 2006 dalje do plačila. V presežku je njihove zahtevke zavrnilo. Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožnikov. Z ostalimi tožniki je tožena stranka sklenila sodno poravnavo.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje glede teka zamudnih obresti spremenilo tako, da te od zneska odškodnine, prisojenega prvi tožnici, tečejo od zneska 6.259 EUR od 22. 11. 2006 dalje do plačila, od zneska 41 EUR pa od 23. 6. 2008 dalje, od zneska odškodnine, prisojenega petemu tožniku in sedmi tožnici pa tako, da te tečejo od zneska 842 EUR od 22. 11. 2006 dalje do plačila, od zneska 158 EUR pa od 23. 6. 2008 dalje. Odločilo je še, da tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 163/2010 z dne 13. 1. 2011 revizijo dopustilo glede vprašanja višine odškodnine, prisojene prvi tožnici.
4. Tožena stranka v reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Strinja se s stališčem izpodbijane sodbe, da je podan temelj njene odškodninske odgovornosti, trdi pa, da bi bila za prvo tožnico primerna za 3.500 EUR nižja odškodnina od prisojene. Navedla je, da je na podlagi enake dejanske in pravne podlage pred sodišči v Pomurju vložilo tožbe okrog 2.100 tožnikov. Praksa Višjega sodišča v Mariboru v doslej razsojenih zadevah ni enotna. Razlike med odškodninami, prisojenimi v primerljivih zadevah, so prevelike in presegajo sprejemljivo toleranco, predvsem pa bistveno odstopajo od prakse Vrhovnega sodišča v zvezi z zadevami, v katerih so bili prizadeti posamezniki, ki so prebivali na Cankarjevi ulici in na Tišinski ulici v Murski Soboti. Tam tožniki niso bili izpostavljeni le hrupu, ampak tudi drugim vrstam imisij (vibracijam in težkim kovinam), izpostavljenost pa je trajala bistveno daljše časovno obdobje. Revidentka se sklicuje na sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1532/2008, I Cp 1132/2010, I Cp 1585/2010 in I Cp 1247/2010, ter na sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 148/2007, II Ips 813/2007, II Ips 940/2007, II Ips 567/2008, II Ips 409/2009, II Ips 303/2010 in II Ips 301/2010. 5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena prvi tožnici, ki je nanjo odgovorila.
6. Revizija je delno utemeljena.
7. Temelj odškodninske obveznosti tožene stranke predstavljajo ugotovitve o znatno povečani ravni hrupa v bivanjskem okolju tožnikov, ki živijo ob regionalni cesti G1-3 in zaradi katerega je prva tožnica (edino kateri prisojena višina odškodnine je sporna v revizijskem postopku) v obdobju 60 mesecev, tj. od konca novembra 2003 do konca oktobra 2008, trpela psihično neugodje (nespečnost, nezbranost, nervoznost ipd.) v obsegu, ki utemeljuje prisojo denarne odškodnine.(1)
8. Glede odmere višine odškodnine je bilo v nekaj deset obravnavanemu v bistvenem podobnih primerih, v katerih je doslej odločilo Vrhovno sodišče, zavzeto stališče, da gre odločilna teža dvema okoliščinama, in sicer oddaljenosti bivališča tožnikov od regionalne ceste G1-3 in obdobju izpostavljenosti (tako kumulativno gledano, kot z vidika povprečne dnevne navzočnosti doma)(2). Najbolj so bili namreč s prekomernimi imisijami obremenjeni tisti tožniki, katerih bivališča se nahajajo v neposredni bližini ceste, manj pa po naravi stvari tisti, katerih domovi so oddaljeni približno 15 m in več. Bolj so bili obremenjeni tisti, ki so zaradi upokojitve, nezaposlenosti ali drugih razlogov večino časa preživljali doma, kot tisti, ki so bili zaradi zaposlitve, šolanja ali drugih razlogov določen čas odsotni. Navedeni kriteriji so bili oblikovani po vzoru tistih, sprejetih v odločitvah Vrhovnega sodišča o primerni višini odškodnine za duševno trpljenje tožnikov, ki so živeli ob Cankarjevi in na Tišinski ulici v Murski Soboti in, ki so bili zaradi preusmeritve tranzitnega prometa od leta 1991 do leta 2000 izpostavljeni prekomernemu hrupu, vibracijam in izpustu plinov.(3) Tudi razponi višin odškodnin za posamezne skupine tožnikov, v katere so se ti uvrščali glede na oddaljenost bivališča in obdobje izpostavljenosti, so bili v omenjenih obravnavani podobnih zadevah določeni v razmerju z odškodninami, prisojenimi v »m.« zadevah, pri čemer je Vrhovno sodišče tudi pojasnilo, da krajše dobe izpostavljenosti ni mogoče upoštevati strogo premosorazmerno.(4) Prav tako je bilo že pojasnjeno, da glede na to, da je bil vir nedovoljenih imisij v obeh sklopih primerov znatno povečan obseg tovornega prometa, okoliščini, da so bili tožniki iz Murske Sobote izpostavljeni ne le hrupu, ampak tudi vibracijam in težkim kovinam, ni mogoče dati pravno upoštevne teže. 9. Upoštevaje navedeno je v obravnavani zadevi kot relevantni okoliščini za odmero višine odškodnine treba upoštevati, da je hiša od ceste oddaljena 5 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od konca novembra 2003 do konca oktobra 2008, pa je bila prva tožnica zaradi vezanosti na voziček ves čas doma. Prvo tožnico je glede na že razsojene zadeve mogoče uvrstiti v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami, primerno odškodnino zanjo pa tako predstavlja znesek 6.500 EUR, tj. 6,7 povprečnih neto plač.
10. Po navedenem je Vrhovno sodišče reviziji delno ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je prisojeni znesek odškodnine prvi tožnici, ob upoštevanju že z delno sodbo na podlagi pripoznave prisojenega zneska 700 EUR, znižalo na 5.800 EUR, v presežku je njen tožbeni zahtevek zavrnilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).
11. Če revizijsko sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Spremenjeni pravdni uspeh prve tožnice spreminja skupni pravdni uspeh tožnikov na prvi stopnji le v 1 %, zato revizijsko sodišče v odločitev o stroških prvostopenjskega postopka ni posegalo. Revizijsko sodišče tudi ni spreminjalo odločitve o stroških drugostopenjskega postopka, glede katerih je bilo odločeno, da jih tožena stranka nosi sama, saj je tožena stranka kljub znižanju odškodnine, prisojene prvi tožnici, s pritožbo uspela le v minimalnem delu.
12. Tožena stranka je z revizijo uspela 14 %, uspeh prve tožnice pa predstavlja preostanek. V skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/2003 in nasl.) je revizijsko sodišče revizijske stroške tožene stranke odmerilo na 210,68 EUR, revizijske stroške prve tožnice pa na 252,82 EUR. Ob upoštevanju merila uspeha in po pobotanju je tožena stranka dolžna prvi tožnici povrniti 187,92 EUR revizijskih stroškov.
Op. št. (1): Primerjaj sodbi II Ips 409/2009 z dne 18. 2. 2010 in II Ips 170/2009 z dne 26. 3. 2009. Op. št. (2): Sodbe II Ips 224/2010 z dne 13. 12. 2010, II Ips 257/2010 z dne 13. 12. 2010, II Ips 335/2010 z dne 13. 12. 2010 in mnoge druge.
Op. št. (3): Izmed odločb, navedenih v reviziji, so to sodbe II Ips 148/2007 z dne 8. 11. 2007, II Ips 813/2007 z dne 29. 11. 2007, II Ips 940/2007 z dne 24. 1. 2008 in II Ips 567/2008 z dne 9. 7. 2008. Op. št. (4): Primerjaj 10. oziroma 11. točko obrazložitve v opombi 2 navedenih judikatov.