3. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 13/2005 z dne 21. 6. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Delovno in socialno sodišče je s sklepom št. Ps 355/96 z dne 1. 10. 2003 zavrglo pritožnikov predlog za obnovo postopka. Ugotovilo je, da bi pritožnik ob primerni procesni prizadevnosti lahko že v prejšnjem postopku uveljavil dejstva, ki jih navaja v obrazložitev obnovitvenega razloga. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo.

Pritožnik navaja, da je kot voznik avtobusa opravil veliko dela preko polnega delovnega časa, vendar mu te plače pri izračunu pokojninske osnove niso bile upoštevane. Šele po pravnomočnosti sodbe Delovnega in socialnega sodišča št. Ps 355/96 z dne 14. 12. 2000, zoper katero se ni pritožil, je izvedel, da je sodišče v primerih več sodelavcev odločilo drugače. V dveh primerih sta bili takšni sodbi izdani pred njegovo. Zato, ker meni, da bi tudi v njegovem primeru moralo sodišče odločiti tako, kot v prej izdanih sodbah, zatrjuje, da so mu sodišča z odločitvijo o nedovoljenosti obnove kršila pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

B.

Predmet obravnavane ustavne pritožbe je odločitev o dopustnosti obnove sodnega postopka. Zato te ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z očitki, ki se nanašajo na kršitev človekovih pravic v postopku, v katerem se je odločalo o pritožnikovem zahtevku, naj se pokojnina odmeri na podlagi upoštevanja plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa.

Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa pritožnik glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Odločitev o zavrženju pritožnikovega predloga za obnovo sodnega postopka glede izpolnjevanja pogojev za obnovo postopka temelji na razlagi določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP), za katero pritožnik ni izkazal, da bi temeljila na kakšnem pravnem stališču, ki je nesprejemljivo z vidika varstva človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar se ta očitek ne nanaša na odločanje sodišč glede obnove postopka. Ustavna pravica do pritožbe (25. člen Ustave) pa posamezniku zagotavlja le pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov. Pritožnik je pravno sredstvo imel na razpolago in ga je zoper odločitev sodišča prve stopnje tudi izkoristil. Več od pravice do pritožbe (npr. pravico do obnove postopka) ta ustavna določba ne zagotavlja.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan