Jedro

Ker je do umika tožbe prišlo zaradi neplačila sodne takse, ne gre za izjemo iz 1. odstavka 158. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka spremeni tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške izvršilnega postopka.

II. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 84948/2013 z dne 28. 5. 2013 tudi v 1. in 3. odstavku izreka in postopek ustavilo (prvi odstavek izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo 238,96 EUR toženčevih pravdnih stroškov (drugi odstavek izreka).

2. Zoper sklep o pravdnih stroških (drugi odstavek izreka) se pravočasno pritožuje tožeča stranka. V laični pritožbi (smiselno) uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o povračilu pravdnih stroškov).

3. Tožena stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o pravdnih stroških oprlo na 1. odstavek 158. člena ZPP, ki določa, da je tožeča stranka, ki umakne tožbo, dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila (takoj) potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Enako izjemo lahko pomeni tudi sklenitev izvensodne poravnave, ki vsebuje dogovor o plačilu pravdnih stroškov (1). Zaradi dejstva, da je bil postopek ustavljen zaradi neplačila sodne takse, se sodišče prve stopnje v presojo, ali obstoji katera od citiranih izjem, ni spuščalo. Prav obstoj izvensodne poravnave, ki vsebuje dogovor, da vsaka stranka sama krije svoje izvršilne stroške, pa je razlog, iz katerega tožeča stranka oporeka odločitvi prvostopenjskega sodišča. Njena pritožba je utemeljena zaradi specifične situacije, ki je podana v obravnavanem primeru.

6. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve v pravdo je bila tožeča stranka pozvana na doplačilo premalo plačane sodne takse za redni (pravdni) postopek. Rok za plačilo sodne takse je potekel dne 14. 10. 2013. Ker tožeča stranka takse ni plačala, so bili naslednji dan (15. 10. 2013) izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi postopka po 3. odstavku 105.a člena ZPP. Kljub temu je bil takšen sklep izdan šele 29. 11. 2013. V vmesnem obdobju (dne 22. in 23. 10. 2013) sta obe pravdni stranki sodišču sporočili, da tožeča stranka umika predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje navedenih vlog ni presojalo in je sklep o ustavitvi postopka izdalo zgolj iz razloga domnevnega umika tožbe zaradi neplačila sodne takse. Izrecen umik tožbe je torej štelo za brezpredmeten in je izpodbijani sklep izdalo na podlagi stanja, ki je bilo podano v trenutku, ko so se izpolnili pogoji iz 3. odstavka 105.a člena ZPP. Ker izvensodna poravnava tedaj še ni bila sklenjena, pravdni stranki o njenem obstoju sodišča nista mogli obvestiti, slednje pa je pri odločitvi ni moglo upoštevati. Prav iz tega razloga je potrebno navedbe, da sta pravdni stranki sklenili izvensodno poravnavo, v kateri sta se dogovorili, da bo vsaka krila svoje stroške, presojati kot dopustno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Tožeča stranka je svoje navedbe dokazno potrdila s predložitvijo podpisane poravnave, obstoj dogovora o delitvi izvršilnih stroškov pa je potrdila tudi tožena stranka v odgovoru na pritožbo. Ker se stranke lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa ZPP, je višje sodišče navedeni dogovor upoštevalo in skladno z njim izpodbijani sklep v drugem odstavku spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (355. člen v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP).

7. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo. Ker je s pritožbo v celoti uspela, mora tožena stranka sama kriti stroške odgovora na pritožbo (2. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

8. O pritožbi je na podlagi 1. odstavka 366.a člena v zvezi s 7. alinejo 2. odstavka 366. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

(1) N. Betetto in drugi: Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, str. 47.