Jedro

Sodbe, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče pa zato v pritožbenem postopku ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje oziroma sprejeti drugačne dokazne ocene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 135,00 EUR za pritožbo, in sicer v roku 15 dni po vročitvi te sodbe, sicer se izterja prisilno.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (v nadaljevanju: ZSV) in storilcu v plačilo naložilo stroške postopka, to je sodno takso v višini 90,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornik kot navaja iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prekršek po petem odstavku 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP) stori tisti, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka 35. člena ZPrCP, ki določa, da voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali možnost obvladovanja vozila.

5. Pritožbeno zatrjevanje, da je izrek sodbe nerazumljiv, v nasprotju sam s seboj in razlogi sodbe ter da sodba naj ne bi imela razlogov oziroma naj bi bili le-ti pomanjkljivi se izkaže kot neutemeljeno. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti in da ta vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato o kršitvi načela obrazložene sodbe ni mogoče govoriti.

6. Upoštevaje navedbe v ZSV, v katerih je storilec zanikal storitev očitanega prekrška, saj naj pri vožnji ne bi imel v roki telefona, kot to izhaja iz obdolžilnega predloga, ampak napravo za merjenje sladkorja v krvi, je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek, v okviru katerega je zaslišalo storilca, prebralo izpodbijan plačilni nalog z opisom dejanja, zaslišalo priči – policista, ki sta dogodek obravnavala, vpogledalo v fotografije naprave FREESTYLE LIBRE, spletno stran, kjer je obrazloženo delovanje te naprave ter prebralo zdravniški izvid storilca in izpis telefonskih pogovorov. Po tako izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov ugotovilo naslednja relevantna dejstva: - da je storilec dne 8. 12. 2021 ob 8.45 uri vozil osebni avtomobil s pripetim lahkim polpriklopnikom izven naselja Ivenca, iz smeri Vojnika proti Frankolovem; - da sta ga med vožnjo ustavila policista, ki sta na tej relaciji kritičnega dne v patrulji izvajala kontrolo prometa, saj sta zaznala, da je med vožnjo uporabljal mobilni telefon; - da je storilec med vožnjo uporabljal telefon, ki ga je držal v levi roki, prislonjenega k levemu ušesu; - da je storilec na kraju ustavitve policistoma povedal, da je v postopku pogojne odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in da bo zaradi storjenega prekrška ostal brez vozniškega dovoljenja; - da je naprava za merjenje sladkorja v krvi, ki bi jo naj po lastnem zatrjevanju v trenutku storitve očitanega prekrška uporabljal storilec, sestavljena iz senzorja, naprave za namestitev senzorja in čitalnika za spremljanje glukoze, pri čemer se senzor po navodilih proizvajalca namesti na hrbtni strani nadlahti.

Na dokazno oceno izvedenih dokazov prvostopenjskega sodišča je v skladu z določbami drugega odstavka 66. člena ZP-1 sodišče druge stopnje pri oceni pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe vezano. Navedeno zakonsko določilo namreč določa, da sodbe, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče pa zato v pritožbenem postopku ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje oziroma sprejeti drugačne dokazne ocene. Sodišče druge stopnje tekom postopka presoja le ali je glede na ugotovljena dejstva pravilno uporabljen predpis, ki določa prekršek, oziroma ali so pravilno uporabljene materialne določbe ZP-1, ali je prišlo v postopku o prekršku do bistvenih kršitev določb postopka ter ali so bile pravilno uporabljene določbe o odmeri in izrekanju sankcij za storjeni prekršek.

Pritožbeno zanikanje uporabe mobilnega telefona v trenutku storitve očitanega prekrška, zatrjevanje, da je storilec med vožnjo imel v roki napravo za merjenje sladkorja v krvi in ne mobilnega telefona, nasprotovanje v izpodbijanjem sklepu ugotovljenem načinu uporabe naprave za merjenje sladkorja v krvi, vključno z očitki, da sodišče ni ugotavljalo ali je imel storilec na roki dejansko nameščen senzor v skladu z navodili proizvajalca (pritožba sicer v tem delu zatrjuje protispisnost, vsebinsko pa napada pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja) in nasprotovanje ugotovljenemu subjektivnem odnosu storilca do očitanega prekrška izpodbija ravno pravilnost oziroma popolnost po prvostopenjskem sodišču ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na že citirano določbo 66. člena ZP-1 pa to ni dopustno, zato pritožnik ne more pritožbeno uspeti s po zagovorniku ponujeno lastno dokazno oceno, saj je na dokazno oceno v izpodbijanem sklepu pritožbeno sodišče vezano, in lastnimi zaključki.

7. Pritožnik nadalje sodišču prve stopnje očita relativno bistveno kršitev pravil postopka o prekršku, ki naj bi ga storilo z opustitvijo izvedbe dokaza - vpogleda v predložene telefonske izpise. V zvezi s tem očitkom gre pritožniku pojasniti, da spisovno gradivo tega očitka ne potrjuje, saj iz 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedlo s strani storilca predlagan dokaz, ga predočalo zaslišanim pričam in se do dokaza tudi ustrezno opredelilo. Ob drugih izvedenih dokazih, ki jih je ocenilo kot obremenilne za storilca pa ta po storilcu predlagan dokaz sodišča ni vodil v sprejem drugačne prvostopenjske presoje. Sodišče prve stopnje je namreč razumno utemeljilo, da lahko ima storilec v lasti oziroma posesti več telefonov (zlasti ob upoštevanju dejstva, da storilec opravlja tudi pridobitno dejavnost prevozništva), zaradi česar predložen izpis niti ne izključuje uporabe drugega telefona v očitanem trenutku, telefon pa se lahko uporablja za razne namene in ne zgolj za dogodke, ki izhajajo iz predloženega telefonskega izpisa, zato predlagan dokaz v predmetni zadevi niti ni prispeval spoznavno k razjasnitvi dejanskega stanja.

Nadalje je v 5. točki obrazložitve odgovorjeno tudi na pritožbene pomisleke vezane na izvedbo dokaza z angažiranjem izvedenca s področja sladkornih boleznih, kjer je prvostopenjsko sodišče utemeljilo svojo odločitev za zavrnitev predlaganega dokaza. Ocenilo je namreč, da izvedba tega dokaza ne bi v ničemer pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja iz razloga, ker je storilec v času vožnje protipredpisno uporabljal telefon. Na podlagi vsega navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da je sodišče prve stopnje v celoti spoštovalo pravico storilca do poštenega postopka, ki jo storilec problematizira in se tudi opredelilo do vseh dokaznih predlogov, tudi do pritožbeno izpostavljenih dokazov, vpogleda v izpis telefonskih pogovorov in angažiranja izvedenca s področja sladkornih bolezni. Drugačne trditve v pritožbi so v nasprotju z vsebino sodbe.

8. Prvostopenjsko sodišče je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, s prepričljivimi razlogi pa je obrazložilo tudi storilčevo krivdo.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso po tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 135,00 EUR. K plačilu sodne takse bo storilca pozval prekrškovni organ v roku 15 dni po vročitvi te sodbe.