Jedro

Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za sodno ureditev meje med parc. št. 2460 in 640 ter med parc. št. 640 in 643/1, vse k. o. X, oprlo na ugotovitev, da v konkretnem primeru ne gre za mejni spor, ampak za spor o obsegu nove parc. št. 640/2, ki bi nastala po parcelaciji parc. št. 640 v dve novi parceli s številkama 640/1 in 640/2.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in drugi nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog za sodno določitev meje med parc. št. 2460 in 640, obe k. o. X tako, da se na severozahodni strani nahaja točka 30143 v razdalji 3 metre od točke 12296 in meje med parc. 640 in 643/1, obe 1770 k. o. X tako, da se na južno zahodni strani nahaja točka 30144 v razdalji tri metre od točke 13292. Odločilo je, da vsak udeleženec nepravdnega postopka nosi svoje stroške postopka.

2. Predlagatelj izpodbija gornji sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je lastnik parc. št. 640, ki jo je v upravnem postopku drugi udeleženec želel razparcelirati tako, da bi iz nje nastali dve novi parceli in sicer 640/1 in 640/2, slednja bi bila nato razlaščena za potrebe javne poti. Predlagatelj se s predlagano delitvijo ni strinjal, saj bi bila nova parcela 640/2 širša od dosedanje služnostne poti, ki je široka le tri metre, za razliko od nove parcele, ki je na eni strani široka 3,6 metra in na drugi 3,89 metra. Takšna širina poti bi mu odvzela možnost izvoza iz garaže ter zajela sedanjo živo mejo, ki služnostno pot omejuje od preostalega dela njegove parcele. Zaradi nestrinjanja predlagatelja z mestom postavitve točk št. 30143 in 30144 je drugi udeleženec prekinil upravni postopek in napotil predlagatelja na sprožitev sodne določitve meje. Po stališču predlagatelja je postavitev točk št. 30143 in 30144 na mejo parcel 640 in 2460 ter 643/1 vsekakor vprašanje, kje poteka meja med navedenimi parcelami. Predlagatelj sicer ne bi imel pravnega varstva zoper ravnanja drugega udeleženca v upravnem postopku. Podredno predlagatelj meni, da bi moralo sodišče naložiti drugemu udeležencu plačilo vseh stroškov postopka v korist predlagatelja po členu 156 ZPP, ker je pozval predlagatelja kot stranko v upravnem postopku, da sproži sodni spor, ki ni možen in mu s tem po svoji krivdi povzročil sodne stroške.

3. Druga nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene trditve kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za sodno ureditev meje med parc. št. 2460 in 640 ter med parc. št. 640 in 643/1, vse k. o. X, oprlo na ugotovitev, da v konkretnem primeru ne gre za mejni spor, ampak za spor o obsegu nove parc. št. 640/2, ki bi nastala po parcelaciji parc. št. 640 v dve novi parceli s številkama 640/1 in 640/2. Predlagatelj je namreč lastnik parc. št. 640, druga nasprotna udeleženka pa je naročila parcelacijo zaradi predvidene razlastitve v javno korist novo nastale parc. št. 640/2, na kateri že sedaj poteka služnostna pot. Za predlagatelja je sporna linija v postopku parcelacije določenih točk 30143 in 30144, ki bi po parcelaciji razmejevala bodoči novo nastali parceli 640/1 in 640/2 k. o. X. 6. Meja se po našem pravu ureja v upravnem in sodnem postopku. V upravnem postopku se meja ureja po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), v sodnem postopku pa sodišče uredi mejo na podlagi procesnih določb v Zakonu o nepravdnem postopku – ZNP ter materialnopravnih določb v Stvarnopravnem zakoniku – SPZ. Sodni postopki so v večini primerov sproženi zaradi neuspešnih upravnih postopkov na podlagi 39. člena ZEN.

7. Predpostavka za sodno ureditev meje v sodnem nepravdnem postopku je, da se ureja meja, ki je sporna. ZEN vsebuje definicijo meje in površine parcele v 19. členu. Meja parcele je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke. Meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ena ali več parcel. Meja se evidentira s koordinatami zemljiškokatastrskih točk. Zemljiškokatastrska točka je točka, ki ima koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.

8. Pritožnik nima prav, ko v pritožbi vztraja pri stališču, da je upravičen zahtevati sodno določitev meje med parc. št. 640 in 2460 ter 643/1 k. o. X. Že iz navedb v predlogu izhaja, da je za pritožnika sporna postavitev dveh katastrskih točk (št. 30143 in 30144), ki izhajajo iz skice L. d.o.o. z dne 9.2.2012 (priloga A5), in sta namenjeni oziroma predvideni v primeru razdelitve parc. št. 640 v dve novi parceli 640/1 in 640/2, saj bi po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča po parcelaciji še vedno ostajali v lasti predlagatelja z isto obodno mejo. Zato je treba pritrditi zaključkom sklepa, da je v tej situaciji sporna le določitev obeh omenjenih katastrskih točk, ne pa meja (daljica) med parc. št. 640 in sosednjima parcelama. Spor o obsegu predvidene parc. št. 640/2, ki naj bi nastala iz parc. št. 640 po parcelaciji, zato ni dopustno urejati v sodnem postopku za ureditev meje. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena v zvezi z določbo 37. člena ZNP.

9. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi 165. v zvezi s 154. členom in 155. členom ZPP ter 35. in 37. členom ZNP. Predlagatelj ni uspel s pritožbo, stroški druge nasprotne udeleženke pa niso potrebni stroški postopka.