Jedro

Razlog za sprejem odločitve v pospešenem azilnem postopku je tudi ugotovitev, da je prosilec prikril, da je pred vložitvijo prošnje za azil v Republiki Sloveniji vložil prošnjo za azil v drugi državi, še posebej, če je pri tem uporabljal napačno istovetnost (4. odstavek 36. člena ZAZil). Po 63.b členu ZAzil se namreč prošnja za azil poda na predpisanem obrazcu, tujec pa mora med drugim dati tudi podatek, ali je pred vložitvijo prošnje v Republiki Sloveniji, za azil zaprosil tudi v drugih državah (23. alinea drugega odstavka 63.b člena ZAzil).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točko izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00, 92/05-odl. US in 45/06-odl. US) v povezavi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil, Uradni list RS, št. 134/03-UPB1, št. 85/05-odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije in št. 17/06) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.5.2006, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot očitno neutemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za azil v Republiki Sloveniji na podlagi 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil v povezavi s 4. alineo 36. člena ZAzil. Po stališču tožene stranke je tožnik zavajal in zlorabljal azilni postopek, ker je prikril, da je pred podajo prošnje za azil v Sloveniji vložil prošnjo že v drugi državi.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Navaja, da je tožena stranka imela podlago za odločitev, saj izhaja iz podatkov v upravnih spisih, da je tožnik pri podaji prošnje za azil (23.4.2006) na vprašanje, ali je že v kakšni drugi državi zaprosil za priznanje azila, odgovoril, da ne. Iz prošnje za azil tudi izhaja, da pri navedbi razlogov za zapustitev izvorne države ni navedel, da bi za azil zaprosil že v Nemčiji. Prav tako izhaja iz upravnih spisov, da tega ni omenil policiji ob prijetju (22.4.2006) zaradi nelegalnega prehoda državne meje. So pa v upravnih spisih podatki, da je tožena stranka na podlagi Uredbe Sveta ES, št. 2725/2000 z dne 11.12.2000 o vzpostavitvi sistema "Eurodac" za primerjavo prstnih odtisov za učinkovito uporabo Dublinske konvencije (Uradni list ES, L 316/1 z dne 15.12.2000) prejela iz centralne baze prstnih odtisov EU podatek, da je tožnik že zaprosil za azil v Nemčiji, preden je vložil prošnjo za azil v Republiki Sloveniji. Ob takšnem dejanskem stanju je tožena stranka pravilno štela, da je tožnik prikril, da je že v drugi državi zaprosil za azil, in je zato odločitev tožene stranke pravilna. Za odločitev po 2. odstavku 35. člena ZAzil je dovolj, če je izpolnjen eden izmed taksativno naštetih razlogov, v obravnavani zadevi je izkazan razlog po 1. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil v povezavi s 4. alineo 36. člena ZAzil. Sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave in tožnika ni zaslišalo, ker tožnik v tožbi ni navedel razloga oziroma v čem naj bi zaslišanje pripomoglo k razjasnitvi zadeve.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Zatrjuje, da je priznal, da je res zaprosil za azil v drugi državi, ker je bil prisiljen zapustiti izvorno državo zaradi oseb, ki so ga preganjale in želele, naj se pridruži albanski vojski. Če bi jih prijavil policiji, bi ga sigurno ubili, saj v njegovem kraju policija deluje s pripadniki albanske vojske in namesto, da bi ga zaščitila, ga je preganjala. Navedene okoliščine narekujejo priznanje azila. Ker ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo, je kršilo načelo zaslišanja. Ker je tožnik pred tem že v Nemčiji zaprosil za azil, bi ga morala Republika Slovenija Nemčiji izročiti. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da njegovi prošnji za azil ugodi oziroma podrejeno, da odločbo tožene stranke razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. O azilu kot posebni obliki zaščite, ki jo država nudi tujcem, se po ureditvi v ZAzil lahko odloča v rednem azilnem postopku (34. člen in 1. odstavek 35. člena ZAzil) ali pa v pospešenem azilnem postopku, ki je po vsebini skrajšani upravni postopek, kakršnega ureja 144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Uradni list RS, št. 24/06). V pospešenem azilnem postopku se lahko odloči že na podlagi prošnje za azil, če je podan kateri izmed pogojev, določenih v 2. odstavku 35. člena ZAzil. Po 1. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil, pristojni organ prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja. Za zavajanje oziroma zlorabo postopka pa šteje tudi prikritje, da je prosilec že pred vložitvijo prošnje v Sloveniji vložil prošnjo za azil v drugi državi, še posebej, če je pri tem uporabljal napačno istovetnost (4. alinea 36. člena ZAzil). Po 63.b členu ZAzil se prošnja poda na obrazcu, predpisanem v podzakonskem predpisu iz 6. odstavka 25. člena ZAzil, tujec pa je pristojnemu organu med drugim dolžan dati tudi podatek, ali je pred vložitvijo prošnje za azil v Republiki Sloveniji zaprosil za azil v drugih državah (23. alinea 2. odstavka 63.b člena ZAzil).

Tudi po presoji pritožbenega sodišča so bili v obravnavanem primeru podani pogoji za odločanje v pospešenem azilnem postopku. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik podal prošnjo za azil v prisotnosti tolmača in uradne osebe. Na zastavljeno vprašanje, ali je že kdaj v drugi državi zaprosil za azil (23. točka prošnje) je odgovoril, da ni. Tožnik je vsako stran prošnje posebej podpisal, v obrazcu oziroma zapisniku pa je tudi navedeno, da je bil posebej opozorjen, da mora navesti po resnici vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za postopek, da je prejel brošuro, da pri podaji prošnje za azil ni imel vprašanj, da mu je bil zapisnik prebran v albanskem jeziku in da nanj ni imel pripomb. Ker je bilo v postopku primerjave prstnih odtisov v skladu z navedeno Uredbo Sveta, ki je bil opravljen 25.4.2006, ugotovljeno, da je tožnik 22.10.2003 za azil zaprosil že v Nemčiji, je pravilno stališče tožene stranke in sodišča prve stopnje, da je tožnik s svojimi izjavami namerno zavajal oziroma zlorabil azilni postopek. Utemeljeno je sodišče prve stopnje tudi zavrnilo pavšalna tožbena zatrjevanja, da tožnik ni prikrival okoliščine, da je za azil zaprosil že v Nemčiji oziroma, da naj bi to dejstvo sam razkril toženi stranki, saj ta tožbena zatrjevanja nimajo podlage v upravnih spisih. Zgolj s ponovitvijo takšnih tožbenih zatrjevanj tožnik tudi ne more uspeti v pritožbi.

Tudi ni podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ker sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave. Takšna kršitev je po določbi 4. odstavka 72. člena ZUS podana le, če je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Ta okoliščina pa v obravnavnem primeru ni podana. V tožbi je tožnik res predlagal, da ga sodišče prve stopnje zasliši, vendar, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, ta dokazni predlog ni določno opredeljen. Iz tožbe namreč izhaja, da je tožnik predlagal, da se ga zasliši zato, da bi pojasnil morebitne nejasnosti in dvome in s tem potrdil razloge, ki utemeljujejo pravico do azila. V obravnavani zadevi pa je bilo odločeno v pospešenem azilnem postopku, v katerem se ni odločalo o tem, ali so podani pogoji za pridobitev azila iz 1. člena ZAzil. Zato so neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi tožnik tudi v pritožbi ponovno zatrjuje, da so podane okoliščine za priznanje azila, ne navaja pa nobenih okoliščin, ki bi se nanašale na pogoj 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil, na podlagi katerega je bilo odločeno.

Izpodbijana sodba ne temelji na dejanskem stanju, ki bi bilo ugotovljeno v sodnem postopku. Zato pritožbeni razlog, ki se nanaša na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ni dopustno uveljavljati (5. odstavek 72. člena ZUS). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.