Jedro

S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.

Ker je v konkretnem primeru, bodisi da gre za dobavo blaga ali opravo storitev, kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji, glede na sedež upnika in prijavljeno bivališče dolžnika v Republiki Sloveniji še v času vložitve predloga za izvršbo, in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Sodišče bi upniku glede na to, da je šele po neuspeli vročitvi sklepa o izvršbi ugotovilo, da ima dolžnik prebivališče v Nemčiji, moralo dati možnost izjave glede naslova, na katerem se v Republiki Sloveniji nahajajo dolžnikove premičnine. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno ugotovilo, da ni podana pristojnost sodišča Republike Slovenije za dovolitev izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo (1. točka izreka sklepa) in da se sklep o izvršbi opr. št. VL 104507/2018 z dne 16. 11. 2018 razveljavi in predlog za izvršbo z dne 14. 11. 2018 zavrže (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je po pooblaščencu pravočasno pritožil upnik. Navaja, da pred prejemom sklepa ni bil seznanjen, da se sodišče ukvarja s problematiko pristojnosti ter mu ni dalo možnosti izjave glede tega, kje se nahajajo dolžnikove premičnine. Ker je tekom postopka prišlo do selitve dolžnika, bi bilo pravično, da bi sodišče upnika najprej pozvalo glede lokacije dolžnikovega premičnega premoženja, da bi upnik imel vsaj možnost predlog popraviti. Dolžnik ima na prejšnjem naslovu še vedno surovine in delovne stroje, ki bi jih izvršitelj lahko rubil. Sodišče naj dolžniku tudi vroči sklep o izvršbi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V predmetni zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika, kot izvršilni sredstvi pa je predlagal izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in rubež premičnin. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tej zadevi in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrglo z utemeljitvijo, da dolžnik nima odprtega računa pri nobeni banki v Republiki Sloveniji, dolžnik pa tudi nima prebivališča v Republiki Sloveniji, upnik pa v predlogu za izvršbo ni navedel, kje se nahajajo dolžnikove premičnine. Ker dolžnik v Republiki Sloveniji tako nima nobenega premoženja, sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno za odločanje o upnikovem predlogu za izvršbo.

6. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je podana mednarodna pristojnost slovenskega sodišča. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Smisel in cilj postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine je vedno dvojen: izdaja plačilnega naloga za zahtevano terjatev kot izvršilnega naslova in dovolitev izvršbe. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.

7. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na dovolitev izvršbe, je treba uporabiti določbo o izključni pristojnosti sodišča v 5. točki 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (ki se uporablja za sodne postopke, ki so začeti na dan 10. 1. 2015 ali kasneje, in prenavlja Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah; v nadaljevanju Uredba), ki določa, da so v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb (ne glede na stalno prebivališče) izključno pristojna sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena.

8. Po presoji višjega sodišča upnik utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker upniku ni dalo možnosti izjave glede tega, na katerem naslovu naj se zoper dolžnika opravi rubež premičnin (skladno s prvim odstavkom 78. člena ZIZ upnik tega v predlogu za izvršbo ni bil dolžan storiti, v času vložitve predloga za izvršbo pa je imel dolžnik kot izhaja že iz upnikove vloge z dne 26. 11. 2018 prijavljeno stalno prebivališče v Tržiču). Sodišče bi upniku glede na to, da je šele po neuspeli vročitvi sklepa o izvršbi ugotovilo, da ima dolžnik prebivališče v Nemčiji, zato moralo dati možnost izjave glede naslova, na katerem se v Republiki Sloveniji nahajajo dolžnikove premičnine. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tudi preuranjeno ugotovilo, da ni podana pristojnost sodišča Republike Slovenije po 5. točki 24. člena Uredbe.

9. Uredba v točki 1. (a) 7. člena določa, da je lahko oseba s stalnim prebivališčem v državi članici tožena v drugi državi članici v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti, pri čemer v prvi alineji točke 1. (b). člena določa, da je v primeru prodaje blaga kraj izpolnitve kraj v državi članici, kamor je bilo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, v drugi alineji točke 1. (b) 7. člena pa določa, da je kraj izpolnitve obveznosti v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene. Ker je po podatkih v spisu v konkretnem primeru, bodisi da gre za dobavo blaga ali opravo storitev, kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji (glede na sedež upnika in prijavljeno bivališče dolžnika v Republiki Sloveniji še v času vložitve predloga za izvršbo) in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi 40. c člena ZIZ izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo.

10. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, zato je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo sodišču vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku mora sodišče prve stopnje upoštevati v pritožbi (pravočasno) naveden naslov za opravo rubeža premičnin ter dolžniku vročiti sklep o izvršbi, po potrebi pa v nadaljnjem postopku upnika tudi pozvati k navedbi novih sredstev in predmetov izvršbe na območju RS.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.