Jedro

Dan nastopa fikcije vročitve je petnajsti dan od dneva, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Rok za vložitev pravnega sredstva oziroma opravo drugega procesnega dejanja pa prične teči šestnajsti dan.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Ljubljana Vič je z odločbo o prekršku št. 5550059596097 z dne 2. 8. 2010, zaradi prekrška po prvem odstavku 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju ZPPPD), storilcu A. P. izrekel globo v znesku 208,65 EUR, mu odvzel 0,3 g zasežene prepovedane droge konoplja – rastlina ter mu naložil plačilo sodne takse. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom ZSV 2240/2010 z dne 26. 10. 2011 storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrglo.

2. Zoper pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka, zaradi kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZP-1 in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V zahtevi navaja, da je bila skladno s 87. členom ZUP odločba prekrškovnega organa vročena storilcu dne 23. 8. 2010 in ne 22. 8. 2010, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Po četrtem odstavku 87. člena ZUP se namreč vročitev šteje za opravljeno z dnem preteka 15 dnevnega roka, torej šestnajsti dan po tem, ko je bilo naslovniku puščeno pisno sporočilo o prispelem dokumentu, in ne že petnajsti dan. Takšno stališče narekuje gramatikalna razlaga, saj na petnajsti dan rok še teče. Poleg tega pa je treba normo, ki niso povsem enoznačne, vselej tolmačiti v korist storilca. Po oceni vlagateljice je bila zato zahteva za sodno varstvo vložena pravočasno in je sodišče ne bi smelo zavreči kot prepozno. Vlagateljica še navaja, da se bo v konkretnem primeru mogoče opredeliti tudi do vprašanja, ali je glede na določbo drugega odstavka 101. člena ZUP dopustna fikcija vročitve na nedeljo ali drug prost dan. Opozarja, da gre za vprašanje, s katerim se sodišča in upravni organi vsakodnevno soočajo, da pa je sodna praksa glede tega vprašanja neenotna. Po stališču vlagateljice je pri odgovoru na to vprašanje potrebno uporabiti namensko razlago. Smisel 15 dnevnega roka je v tem, da lahko naslovnik pisanje znotraj tega roka prevzame na pošti. Če zadnji dan poteka roka prevzem ni mogoč, naslovnik za prevzem ni imel na voljo petnajst dni, zato mu je treba priznati možnost, da pisanje prevzame naslednji dan. Takšen namen zakonodajalca se kaže v dejstvu, da določilo drugega odstavka 101. člena ZUP velja za vse procesne roke in ne pozna izjem. Glede na navedeno Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je v obravnavani zadevi vročevalec storilcu poskušal osebno vročiti odločbo o prekršku dne 7. 8. 2010 ter mu istega dne v hišnem predalčniku pustil sporočilo, da lahko pošiljko prevzame na pošti v roku 15 dni, ki začne teči od 8. 9. 2010, po tem roku pa bo pismo puščeno v njegovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Storilec pošiljke v navedenem roku ni prevzel, dne 31. 8. 2010 pa je priporočeno po pošti vložil zahtevo za sodno varstvo.

5. Po določbah 87. člena ZUP, ki se v postopku o prekršku uporabljajo na podlagi 58. člena ZP-1, se morajo odločbe in sklepi, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se dokumenta ne da vročiti na tak način, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

6. Vrhovno sodišče ne more pritrditi stališču vlagateljice, da je edini rezultat gramatikalne razlage zakonske sintagme z dnem preteka tega roka šestnajsti dan od dneva, ko je bil naslovnik obveščen o prispeli pošiljki. Res je sicer, da na petnajsti dan rok za prevzem pošiljke še teče, vendar s tem ni izključena razlaga, da rok istega dne tudi preteče. 7. Splošne določbe ZUP o teku rokov urejajo zgolj trenutek začetka teka procesnih rokov, ki so določeni po dnevih(1), ne dajejo pa izrecnega odgovora na vprašanje, s katerim trenutkom se ti roki iztečejo. V procesnopravni teoriji je zastopano enotno stališče, da je zadnji dan roka nedeljiva časovna celota (computatio civilis), kar pomeni, da se rok izteče s koncem tega dne(2). Dan preteka oziroma izteka roka(3) je tako zadnji dan roka.

8. Takšno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo tudi pri razlagi četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki nastop fikcije vročitve ureja bistveno podobno kakor ZUP(4). V odločbi II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011 je Vrhovno sodišče navedlo, da se rok izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon. Glede roka za dvig pošiljke iz četrtega odstavka 142. člena ZPP navedeno pomeni, da se rok izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči že šestnajsti in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu. Navedeno stališče je Vrhovno sodišče ponovilo v odločbah II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012 in III Ips 3/2013 z dne 20. 3. 2013. 9. Takšno stališče je po oceni Vrhovnega sodišča potrebno zavzeti tudi pri razlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP, kar pomeni, da je dan nastopa fikcije vročitve petnajsti dan od dneva, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Rok za vložitev pravnega sredstva oziroma opravo drugega procesnega dejanja pa prične teči šestnajsti dan.

10. Prav tako ni moč pritrditi vlagateljici, da se rok za prevzem pošiljke - glede na določbo drugega odstavka 101. člena ZUP(5) - ne more izteči na nedeljo. V času vložitve zahteve je bila sodna praksa glede tega vprašanja resda neenotna, kot je pravilno opozorila vlagateljica. Vendar je Vrhovno sodišče dne 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP določba drugega odstavka 101. člena ZUP ne upošteva. To pomeni, da fikcija vročitve v vsakem primeru nastopi s pretekom petnajstdnevnega roka, ne glede na to, ali je zadnji dan tega roka delavnik ali dela prost dan.

11. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila odločba o prekršku storilcu vročena na nedeljo dne 22. 8. 2010 ter je storilčevo zahtevo za sodno varstvo, ki je bila vložena dne 31. 8. 2010, torej po poteku 8 dnevnega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo (prvi odstavek 60. člena ZP-1), pravilno zavrglo kot prepozno.

C.

12. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve niso podane, zato jo je zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

(1) Če je rok, določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame prvi naslednji dan (drugi odstavek 100. člena ZUP).

(2) Glej Androjna, V., Kerševan, E., Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 247; Jerovšek, T. et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2004, str. 342. (3) Izraza pretek in iztek roka se v pravnem jeziku uporabljata kot sinonima.

(4) Četrti odstavek 142. člena ZPP določa: „Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka [...].“

(5) Drugi odstavek 101. čelna ZUP določa: „Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika.“