Jedro

Iz prošnje tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči izhaja, da slednji želi pridobiti brezplačno pravno pomoč v zvezi z vložitvijo izrednega pravnega sredstva v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker v skladu z zakonskim določilom to ni mogoče, je odločitev organa, ki je zavrnil tožnikovo prošnjo, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelek v Mariboru, opr. št. I U 538/2020-6 z dne 2. 6. 2020. 2. Iz obrazložitve izhaja, da kljub navedbi tožnika, da prosi za nujno BPP, dejansko uveljavlja BPP za pravno svetovanje po 1. alineji prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka ugotavlja, da iz izpodbijane sodbe izhaja, da je prosilec vložil tožbo zoper odločbo, s katero je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani v zadevi Bpp 13/2020 z dne 22. 4. 2020 zavrnilo njegovo prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj je ugotovilo, da se izredna socialna pomoč dodeli za pokrivanje izrednih primerov oziroma razlogov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti. Upravno sodišče RS pa je s sodbo I U 538/2020 ugotovilo, da je izredna socialna pomoč vezana na izredne stroške v zvezi s preživljanjem oziroma materialno stisko prosilca, pri čemer stroški telefoniranja, fotokopiranja ter tiskanja to niso, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Prosilec je bil z vsemi (pravnimi) vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja v zvezi z odločbo, ki jo je izpodbijal v upravnem sporu, seznanjen že z izdano sodbo. Zato bi prosilec moral zaprositi za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča, saj je njegov dejanski položaj jasen in ne zahteva dodatnih pojasnil, kakšna pravna sredstva ima prosilec zoper pravnomočno sodbo. Prosilec je pri organu že večkrat vložil prošnjo za BPP v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, pa naj bo to revizija ali obnova postopka. Tudi v zadevi Bpp 79/2020 z dne 7. 5. 2020 je bilo prosilcu razloženo, kakšna izredna pravna sredstva so na voljo zoper pravnomočno sodbo in mu je bil tudi določen odvetnik A.A. ki je jasno in obširno obrazložil kakšna (izredna) pravna sredstva so na voljo. Ker gre v tem primeru za enak položaj tožena stranka meni, da ni smiselno, da se prosilcu odobri BPP za pravno svetovanje.

3. Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo, v kateri navaja, da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in nepravilno uporabila materialno pravo, saj da ne drži trditev tožene stranke, da v tej fazi postopka ni več mogoča BPP v obliki pravnega svetovanja, ker prvi odstavek 11. člena ZBPP določa, da upravičenec lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče. Nadalje navaja, da je v zadevi I U 538/2020 zaprosil za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja na podlagi 1 alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, in da lahko Organ za BPP na podlagi 1. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP sam določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovan rezultat, zaradi česar meni, da je stališče tožene stranke, da v tej fazi ni več mogoče vložiti prošnje zgolj za pravno svetovanje napačno, saj lahko posameznik zaprosi za pravno svetovanje večkrat. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče se sicer ne strinja z razlogi, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da je bil tožnik z vsemi (pravnimi) vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice seznanjen že s prejemom sodbe opr. št. I U 538/2020 z dne 2. 6. 2020, ker da je šlo za enako situacijo kot v zadevi Bpp 79/2020, v kateri je bila z odločbo z dne 7. 5. 2020 tožniku odobrena BPP in je tam odvetnik A.A. jasno razložil, kakšna (izredna) pravna sredstva so na voljo zoper pravnomočno sodbo, zaradi česar BPP za pravno svetovanje ni smiselno, saj je, v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZBPP, BPP v obliki pravnega svetovanja namenjena proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo varovanje. Zaradi navedenega tudi ne drži, da organ za BPP na podlagi 28. člena ZBPP ne bi mogel določiti drugačne oblike BPP, kot jo zahteva prosilec. V skladu s prvim in drugim odstavkom 28. člena ZBPP namreč tožena stranka ni strogo vezana na zahtevek oz. zaprošeno obliko pravne pomoči (tako sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 72/2019-9 z dne 5. 2. 2019), saj zakon določa, da se BPP dodeli zgolj praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec. Drugačna razlaga 28. člena ZBPP glede na to, da so v postopku za dodelitev BPP prosilci praviloma fizične (10. člen ZBPP) in laične osebe, katerim se s tem omogoča pravica do sodnega varstva, po stališču sodišča ni na mestu. Iz tega razloga te zakonske določbe ni mogoče razlagati restriktivno.

7. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je zavrnitev tožnikove prošnje za BPP utemeljena na drugi materialnopravni podlagi. V obravnavani zadevi gre namreč za spor zaradi dodelitve BPP. Kot izhaja iz spisa Organa za BPP in iz samih navedb v prošnji za dodelitev BPP pred Upravnim sodiščem RS, želi tožnik v predmetni zadevi BPP za pravno svetovanje v zvezi z možnostjo vložitve izrednega pravnega sredstva zoper sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 538/2020 z dne 2. 6. 2020. Iz navedene sodbe izhaja, da je bil predmet tega postopka izpodbijanje zavrnilne odločbe za dodelitev BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 13/2020 z dne 22. 4. 2020. Navedena sodba je postala pravnomočna z dnem 22. 4. 2020, saj pritožba zoper sodbo v upravnem sporu ni dovoljena (prvi odstavek 73. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Kljub pravnomočnosti sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 538/2020 z dne 22. 6. 2020, pa se spor v zvezi z dodelitvijo BPP ne konča, če stranka vloži izredno pravno sredstvo, kot je na primer predlog za dopustitev revizije ali predlog za obnovo postopka. Tudi postopek z izrednim pravnim sredstvom se šteje za del zadeve, ki se obravnava le na višji instanci sojenja in tako še vedno gre za zadevo, ki se nanaša na dodelitev BPP, vendar ZBPP v 5. alineji 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Kot izhaja iz prošnje tožnika za BPP, slednji želi pridobiti BPP v zvezi z vložitvijo izrednega pravnega sredstva v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP. Ker v skladu z zgoraj citiranim zakonskim določilom to ni mogoče, je odločitev organa za BPP, ki je zavrnil tožnikovo prošnjo, pravilna.

8. Po obrazloženem, je sodišče v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo, saj je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen, vendar iz razlogov navedenih v 7. točki te obrazložitve.

9. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji. Relevantno dejansko stanje, ki se je v obravnavani zadevi nanašalo na morebitno vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sodbo opr. št. I U 538/2020 z dne 2. 6. 2020 namreč med strankama ni bilo sporno.