Jedro

Najti je treba ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Že sprememba enega od navedenih pravno relevantnih dejavnikov lahko poruši omenjeno ravnovesje. Vendar pa vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca morajo biti bistvene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je o varstvu, vzgoji, stikih in preživnini odločilo že 6. 3. 2019. Mld. A. A. (letnik 2012) je zaupalo v varstvo in vzgojo materi, očetu pa je naložilo plačevanje preživnine v višini 403 EUR.

2.Oče je 2. 12. 2022 vložil predlog za znižanje preživnine na 200 EUR. Takšen predlog je sodišče z izpodbijanim (delnim) sklepom zavrnilo (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

3.Predlagatelj odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugodi njegovemu predlogu za znižanje preživnine. Pritožnik meni, da bi moralo sodišče preverjati tudi premoženjski položaj nasprotne udeleženke. Pri presoji njegovega premoženjskega stanja se je oprlo na leto 2024, odločitev pa sprejelo šele v letu 2025, ko se je njegovo premoženjsko stanje spremenilo. Predložil je številne dokaze o znižanju plače, ki jih sodišče ni upoštevalo. Dela le polovični delovni čas, življenjski stroški pa so v letu 2025 višji kot so bili v letu 2019. Bistveno spremembo njegovega premoženjskega stanja predstavlja sprememba več dohodkov skupaj: znižanje njegove plače in odstop terjatve iz najemne pogodbe v povezavi s povišanimi stroški, ki jih ima zaradi povečanja stikov s hčerko. Nepremično premoženje je nelikvidno. Na trgu ga ni mogoče prodati, ker leži na zavarovanem območju Krajinskega parka B. Številne nepremičnine so potrebne temeljite obnove in mu predstavljajo le strošek. Ocena vrednosti premoženja v višini 3.600.000 EUR je bila opravljena brez ustreznega strokovnjaka. V pravnomočno zaključenem postopku razdružitve solastnine pred Okrajnim sodiščem v Tolminu je izgubil svoj solastniški delež nepremičnin v k. o. X. Dokazna ocena, da naj bi imel od oddajanja prikolic v Avtokampu C. višji dohodek iz naslova neprijavljenih dohodkov, je napačna in žaljiva. V avtokampu nima 15, ampak le 10 prikolic, ki niso njegove. On oddaja nepremičnino, kamor lahko turisti postavijo svojo prikolico. Pri oceni vrednosti njegovega premoženja sodišče ni upoštevalo obveznosti do upnikov, ki jim še vedno dolguje denar. Sodišče je napačno ugotovilo, koliko časa preživi hčerka z njim. Na podlagi sodne poravnave s 26. 9. 2022 je pri njem 12 dni, kar je malenkost manj kot polovico. Sodišče bi moralo upoštevati povečanje stikov, ki se odraža tudi v višjih stroških; gorivo predstavlja zgolj enega od povečanih stroškov.

4.Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotni udeleženki, ta pa se nanjo ni odzvala.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom (sodbo/sklepom/sodno poravnavo) določene preživnine predstavlja določilo 1. odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ). Ta določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Poseg v pravnomočno sodno odločbo je mogoč le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je preživnina določena. Najti je treba ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Že sprememba enega od navedenih pravno relevantnih dejavnikov lahko poruši omenjeno ravnovesje. Vendar pa vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca morajo biti bistvene. Sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v postopku za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskih upravičencev oziroma mora na novo poiskati vrednotno ravnovesje med vsemi omenjenimi dejavniki iz 189. člena DZ, ki vplivajo na določitev preživnine.

7.Sodišče prve stopnje je korektno in pravilno opravilo test obstoja bistveno spremenjenih pravno pomembnih dejanskih okoliščin, in sicer s primerjavo okoliščin iz časa določitve preživnine (6. 3. 2019) z okoliščinami, ki so aktualne ob tokratnem odločanju. V izčrpni in prepričljivi obrazložitvi je pravilno zaključilo, da o bistveno spremenjenih okoliščinah, ki bi govorile v prid znižanju preživnine, ni moč govoriti. Dvoma v pravilnost teh ugotovitev predlagateljeva pritožba ne uspe vzbuditi.

8.Sodišče se je do premoženjskega položaja nasprotne udeleženke in njenih pridobitnih zmožnosti opredelilo v točkah 50 do 54 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tem ugotovitvam pritožbeno sodišče v celoti sledi. Nasprotna udeleženka ni lastnica nepremičnega premoženja niti premičnega premoženja večje vrednosti. V času od zadnje določitve preživnine ima še dve preživninski obveznosti. Plačuje kredit, ki je namenjen razrešitvi stanovanjskega vprašanja.

9.Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da okoliščine na materini strani ne izkazujejo razlogov za znižanje predlagateljevega deleža pri plačilu preživnine. Pritožbena ost je usmerjena predvsem v znižanje plače, kar pa glede na dejstvo, da predlagatelj razpolaga z večjim obsegom premoženja, nima odločilnega vpliva. Nepomembno je, da dela le polovični delovni čas in da so se življenjski stroški v letu 2025 zvišali v primerjavi z letom 2019. Zvišanje življenjskih stroškov enako zadeva tudi mater kot preživninsko zavezanko. Spremembe v premoženjskem stanju ne predstavlja niti odstop terjatve iz najemne pogodbe. Predlagatelj kljub temu ohranja zelo dobro premoženjsko stanje; preživnina, ki jo je dolžan plačevati za hčer, pa ni pretirana niti izstopajoča. Še vedno prejema plačo, razne bonitete, regres, invalidnino, dohodke iz naslova dividend, dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, potencialni tržni dohodek od predelave na zemljiščih in panjih, je lastnik več nepremičnin in premičnin ter edini družbenik dobro poslujoče družbe. Predlagatelj ni izkazal niti ene okoliščine, ki bi potrjevala občutno znižanje njegovega premoženja in posledično nezmožnost plačevanja z izvršilnim naslovom določene preživnine. Občasna finančna nihanja, ki jih izpostavlja pritožnik, so ob takšnem obsegu premoženja razmeroma običajna. Neutemeljeni so tudi njegovi pritožbeni očitki o nelikvidnosti premoženja in o domnevni potrebi po njegovi temeljiti obnovi. Nepomembno je, ali ima v avtokampu 15 ali 10 prikolic; bistveno je, da nepremičnine oddaja in ima možnost ustvarjanja dohodkov. Na pravilnost odločitve ne vpliva niti njegovo sklicevanje na kredite in hipoteke. Krediti, ki niso namenjeni reševanju stanovanjskega vprašanja, se pri določitvi preživnine ne upoštevajo, prav tako pa hipoteka sama po sebi ne zmanjšuje preživninske zmožnosti zavezanca.

10.Stiki s hčerko se po sklenitvi sodne poravnave s 26. 9. 2022 niso bistveno spremenili. Deklica sedaj z očetom preživi približno 12 dni na mesec, prej pa okoli 10 dni. Takšna sprememba ne dosega ravni bistvene spremembe ureditve stikov, ki bi lahko utemeljevala poseg v preživninsko obveznost. Po ustaljeni sodni praksi je poseg v preživninsko breme upravičen le tedaj, ko se obseg stikov bistveno spremeni, kar v obravnavanem primeru ni izkazano.

11.Neutemeljeno je tudi pritožbeno zavzemanje za upoštevanje višjih stroškov goriva. Sodišče je prepričljivo pojasnilo, da je število prevoženih kilometrov manjše, kot je bilo v času, ko je A. A. živela v C. (prej 2400 km mesečno, sedaj 640 km mesečno). Tudi ta pritožbena postavka sama po sebi ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevala spremembo/znižanje preživnine.

12.Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani (delni) sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Primerjaj VSL sklep IV Cp 263/2025.

2Primerjaj VSL sklep IV Cp 474/2026.