Jedro

Za preizkus materialne zakonitosti je predvsem potrebno, da so navedeni materialni predpisi ter njihove določbe, na katere je odločitev oprta, ter da je dejansko stanje opisano v materialnopravno bistvenih točkah. Navedene vsebine pa obrazložitev izpodbijanega sklepa nima. V obrazložitvi sklepa se organ opira zgolj na (logično) sklepanje o upravičenosti Republike Slovenije (proračuna) do vračila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči (BPP), ker je bila tožnica upravičena do storitev BPP v sodnem (izvršilnem) postopku, ter da zato pripadajo vsi stroški, odmerjeni v navedenem sodnem postopku, proračunu. To pa za preizkus materialne zakonitosti izpodbijanega sklepa ne zadostuje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 213/2016 z dne 30. 1. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožnica dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v znesku 262,75 EUR na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu, v 30 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP tožnici z odločbama Bpp 213/2016 z dne 26. 8. 2016 in Bpp 213/2016 z dne 23. 1. 2017 dodelil redno BPP. Za izvajanje BPP je bila določena Odvetniška družba A. iz ..., ki je 13. 12. 2018 organu za BPP predložila predlog za odmero stroškov. S sklepom z dne 17. 12. 2018 je organ za BPP predlogu izvajalke BPP za odmero stroškov za opravljeno BPP delno ugodil in ji priznal znesek v višini 305,58 EUR, ki ji je bil 17. 1. 2019 nakazan na poslovni račun. Okrajno sodišče v Mariboru, Izvršilni oddelek, je organ za BPP z dopisom z dne 24. 1. 2019 obvestilo, da je v izvršilni zadevi I 1323/2016 izdalo tri sklepe o stroških, s katerimi je dolžniku A.A. naložilo plačilo stroškov postopka, in sicer 6. 7. 2016 v znesku 114,24 EUR, dne 1. 9. 2016 v znesku 285,58 EUR in dne 24. 1. 2019 v znesku 42,84 EUR. Na podlagi navedenega je dolžnik A.A. dolžan na račun organa za BPP nakazati znesek 42,84 EUR. Razlika, ki je bila izplačana v zadevi Bpp 213/2016, posledično znaša 262,75 EUR. Organ za BPP je dolžnika A.A. po njegovi pooblaščenki dne 28. 1. 2019 pozval, naj sporoči, če je stroške poravnal tožnici kot upnici, saj je v nasprotnem primeru pozvan, da znesek stroškov do višine 305,59 EUR nakaže organu za BPP, ker je bila tožnica upravičenka do BPP, kar posledično pomeni, da stroški, izplačani Odvetniški družbi A., ki jih je dolžan povrniti dolžnik A.A., pripadajo računu organa za BPP. Pooblaščenka dolžnika je dne 29. 1. 2019 organ za BPP obvestila, da je dolžnik dne 20. 7. 2016 poravnal znesek 114,24 EUR, znesek 285,58 EUR pa v dneh 20. 9. 2016 in 21. 10. 2016. Navedeno je razvidno iz dopisa Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 22. 1. 2018. Navedeno je razvidno tudi iz izračuna zamudnih obresti, ki je bil pripravljen na dan 21. 6. 2018 in na podlagi katerega je moral dolžnik poravnati še znesek 129,61 EUR in zakonite zamudne obresti v višini 4,52 EUR, skupaj torej 134,13 EUR, kar je poravnal tožnici kot upnici 28. 11. 2018. Dolžnik je torej poravnal izvršilne stroške v skupni višini 399,82 EUR, do 5. 2. 2019 pa bo poravnal še znesek 42,84 EUR, ki pripada računu organa za BPP. Stroški v višini 305,59 EUR, kolikor je bila odmerjena nagrada Odvetniški družbi A., so bili v celoti poravnani tožnici kot upnici oziroma njeni zakoniti zastopnici. Ker je bila tožnica upravičena do zastopanja v zadevi I 1323/2016 po pooblaščenki na podlagi odločbe o dodelitvi BPP, pripadajo vsi stroški, ki so bili odmerjeni s pravnomočnimi sklepi Okrajnega sodišča v Mariboru, računu organa za BPP. Organ za BPP je namreč izplačal nagrado Odvetniški družbi A. Stroškov ni nosila tožnica ter je zato na tej podlagi dolžna vrniti 262,75 EUR. Gre za znesek, ki ga je dolžnik A.A. poravnal neposredno zakoniti zastopnici tožnice, ta pa bi morala o nakazilih obvestiti organ za BPP, saj je jasno, da povračilo stroškov pripada računu tega organa, ki je tudi poravnal celotni znesek nagrade Odvetniški družbi A. Stroške bi moral A.A. namesto stranki, ki je upravičena do BPP, to je tožnici, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je sklep nepravilen in nezakonit, ker temelji na zmotni uporabi materialnega prava, organ pa je tudi zagrešil absolutni bistveni kršitvi iz 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnica navaja, da v sklepu ni navedena zakonska podlaga za odločitev. Organ je navedel zgolj, da je evidentno jasno, da povračilo stroškov pripada računu organa za BPP. Take obrazložitve pa ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožnica dalje navaja, da je odločitev nezakonita tudi zato, ker je navkljub opisanemu ugotovljenemu dejanskemu stanju po samem zakonu prišlo do prehoda terjatve na toženko. Toženka ima na podlagi 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) podlago za izterjavo od A.A. Tako stališče je v praksi že zavzelo Upravno sodišče v sodbi I U 2060/2014 z dne 17. 2. 2015, zato se tožnica izrecno sklicuje na to odločbo, ker je dejansko stanje enako. Poleg tega pa je organ za BPP kršil pravila postopka tudi zato, ker tožnici ni dal možnosti izjave o odločilnih dejstvih, s čimer je zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Če bi tožnici bila možnost izjave dana, bi pojasnila, da bi moralo izvršilno sodišče po uradni dolžnosti izdajati ustrezne sklepe, da so sklepi pravnomočni in da v pravnomočnost zaradi ustavnega pravila res iudicata ni dovoljeno posegati, da ne obstaja zakonska podlaga za obveščanje toženke o izdanih sklepih in izvršenih plačilih, da ni bilo jasno razvidno, kaj posamezna plačila pomenijo, da tožnica izrecno uveljavlja določbo drugega odstavka 48. člena ZBPP, ki določa, da ni dovoljeno zahtevati vračila sodnih stroškov, če so bili priznani v postopku zaradi izterjave preživnine. V dokazne namene tožnica predlaga zaslišanje svoje zakonite zastopnice ter vpogled v izvršilni spis I 1323/2016. Sodišču predlaga, naj odloči, da se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne organu v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi ter podanih dejanskih in pravnih razlogih, ob obširnem pojasnjevanju odločitve. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da je tožnica dolžna na račun organa za BPP vrniti stroške v znesku 262,75 EUR, izplačane iz naslova BPP. Organ za BPP odločitev opira na ugotovitve, da je bil ta znesek zajet v znesku stroškov 305,59 EUR, ki je bil izplačan tožničini izvajalki BPP, in da je bilo v takem znesku tožnici priznano ter njej izplačano povračilo stroškov v sodnem postopku, za zastopanje v katerem ji je bila priznana BPP, ter zaključek, da v tem primeru povračilo stroškov pripada proračunu Republike Slovenije. Tožnica pa v bistvenem ugovarja, da organ pravnih razlogov (pravne podlage) za odločitev v izpodbijanem sklepu ni navedel, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti, in da ji pred odločitvijo tudi ni dal možnosti izjave o odločilnih dejstvih in okoliščinah, s čemer je zagrešil absolutni bistveni kršitvi pravil postopka.

6. Izpodbijani sklep je organ za BPP izdal po uradni dolžnosti. Po 126. členu ZUP pa pristojni organ začne postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek. Organ za BPP pa v obravnavani zadevi v izpodbijanem sklepu ni navedel določbe ZBPP (ali drugega predpisa), ki bi mu dajala podlago, da začne postopek za izdajo odločbe upravičencu do BPP, da (v primeru, kot je obravnavani) priznane sodne stroške vrne v proračun. Organ v izpodbijanem sklepu tudi ni navedel določbe ZBPP ali drugega predpisa, na podlagi katerega je tožnici naložil povrnitev stroškov. Sodišče se zato s tožnico strinja, da se materialno pravne zakonitosti izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Za tak preizkus je predvsem potrebno, da so navedeni materialni predpisi ter njihove določbe, na katere je odločitev oprta, ter da je dejansko stanje opisano v materialnopravno bistvenih točkah. Navedene vsebine pa obrazložitev sklepa nima. V obrazložitvi sklepa se organ opira zgolj na (logično) sklepanje o upravičenosti Republike Slovenije (proračuna) do vračila sredstev iz naslova BPP, ker je bila tožnica upravičena do storitev BPP v sodnem (izvršilnem) postopku, ter da zato pripadajo vsi stroški, odmerjeni v navedenem sodnem postopku, proračunu. To pa za preizkus materialne zakonitosti izpodbijanega sklepa ne zadostuje. Prav tako se razlogov za odločitev ne more navajati šele v odgovoru na tožbo (toženka je podala obširen odgovor, se sklicevala med drugim na 46. člen ZBPP itd.) in s tem sanirati pomanjkljivosti postopka za izdajo izpodbijanega akta. Z opisano opustitvijo podaje pravnih in glede na predpis relevantnih dejanskih razlogov za odločitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa je zato organ kršil določbo 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki določa, da če se odločbe (oziroma sklepa, ki mora biti obrazložen) ne da preizkusiti, se to v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka.

7. Ob ugotovljeni kršitvi pravil postopka, ki je razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, sodišče nadaljnjega ugovora kršitve pravil postopka, to je načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP), niti ne more vsebinsko presoditi. Na splošni ravni pa lahko odgovori, da po tretjem odstavku 144. člena ZUP le v primeru, ko sme organ po določbah prvega odstavka tega člena po skrajšanem postopku takoj odločiti v zadevi, ni treba zaslišati stranke, torej ji dati možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi se organ opiral na katero od točk prvega odstavka 144. člena ZUP, kar bi dajalo podlago za zaključevanje, da je organ (lahko) odločal po skrajšanem postopku. Če ne gre za nobenega od primerov iz prvega odstavka 144. člena ZUP ali v posebnem zakonu (ki določa posebni upravni postopek glede posameznih vprašanj postopka) določenega takega primera (npr. v ZBPP), pa je treba (vsaki) stranki v postopku dati možnost, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. S sklicevanjem v odgovoru na tožbo, da je tožnica dokumente poznala ipd., pa toženka ne more zavrniti ugovora tožnice. Kajti v skladu z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP) je stranko treba pred odločitvijo v zadevi seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka (napovedjo odločitve), in ji o tem dati možnost izjaviti se. Ne da bi na navedeno sodišče opiralo odločitev, pa dodaja, da se tako v izpodbijanem sklepu kot odgovoru na tožbo navaja več zneskov (stroškov) v različnih povezavah, ter da že ta okoliščina ne kaže poenostavljenega primera, ki bi dajal podlago za odločanje po skrajšanem postopku, še zlasti pa ne okoliščina, da je postopek voden po uradni dolžnosti, tožnici pa z izpodbijanim sklepom naložena obveznost. 8. Sodišče je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je spoznalo, da v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa niso bila upoštevana pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka ter tretji odstavek 27. člena ZUS-1), tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. Glede na povedano v razlogih te sodbe pa bo organ v ponovnem postopku moral ugotoviti, ali v določbah ZBPP obstaja podlaga, da v primeru, kot je obravnavani, lahko upravičenki do BPP z odločbo naloži povračilo sredstev iz naslova BPP. Če bo tak postopek vodil, bo v njem pred odločitvijo moral dati tožnici možnost izjave o odločilnih dejstvih in okoliščinah (torej izreči se o rezultatih ugotovitvenega postopka), izdani akt pa bo tudi moral ustrezno obrazložiti (navesti vsebino v smislu 214. člena ZUP).

9. Sodišče dodaja, da je odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 10. O stroškovnem zahtevku tožnice je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter ji stroške odmerilo na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečane za 22 % DDV, ker je tožničin pooblaščenec zavezanec za DDV, višini 347,70 EUR.