Jedro

Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so namreč predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi, ko se lahko opravlja izvršba, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom opr. št. VL 96792/2011 z dne 06. 07. 2011, ustavilo z dnem 07. 11. 2011. 2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev oziroma odpravo izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja dejstva, s katerimi uveljavlja pridobitev ločitvene pravice in na tej podlagi nepravilne uporabe materialnopravne določbe 1. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ker je bil postopek prisilne poravnave ustavljen in je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, v izvršilnem postopku zoper dolžnika pa ni bilo opravljeno nobeno dejanje iz četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ostane izvršilni postopek prekinjen do pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih dneh (oziroma v meničnih in čekovnih sporih v treh dneh) po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (tretji odstavek 44. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi torej sodišče prve stopnje ni le dovolilo predlagane izvršbe, temveč je izdalo tudi plačilni nalog. (1) V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta tako združena izdaja plačilnega naloga in dovolitev izvršbe, kar je treba upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka proti (insolventnemu) dolžniku.

5. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi 06. 07. 2011, dolžnik pa je 12. 08. 2011 vložil ugovor. O ugovoru sodišče prve stopnje ni odločilo, temveč je s sklepom z dne 12. 08. 2011, zaradi začetka postopka prisilne poravnave 08. 08. 2011, prekinilo izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 06. 07. 2011, po ugotovitvi začetka stečajnega postopka pa je izdalo izpodbijani sklep.

6. Stečajni postopek se je v tej zadevi začel pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, torej je bil postopek v fazi, ko se izvršba v skladu z določbami ZIZ zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi niti še ni smela začeti opravljati (prim. četrti odstavek 45. člena in 46. člen ZIZ).

7. Po mnenju višjega sodišča v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki predvideva ustavitev postopka izvršbe kot pravno posledico začetka stečajnega postopka proti insolventnemu dolžniku, če upnik v izvršilnem postopku še ni pridobil ločitvene pravice. Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so namreč predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi, ko se lahko opravlja izvršba, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Na podlagi navedenega bi lahko izvršilno sodišče v skladu s 1. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP izvršbo ustavilo in s tem tudi končalo izvršilni postopek, če bi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pred začetkom stečajnega postopka že postal pravnomočen. Ustavitev izvršbe, ki se pred začetkom stečajnega postopka zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi niti še ni mogla oziroma smela začeti opravljati, pa zaradi vloženega ugovora, o katerem sodišče ni odločilo, ne more pomeniti tudi konca izvršilnega postopka. Izvršilni postopek se namreč lahko v celoti konča šele s pravnomočno odločitvijo o pravnih sredstvih, ki so do trenutka ustavitve že vložena, pa o njih še ni bilo odločeno (2).

9. Zaradi nepravilne uporabe določbe 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), do pritožbenih navedb o pridobitvi ločitvene pravice pa se ne opredeljuje, ker, glede na razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa, niso pravno pomembne.

10. Čeprav je bil sklep na upnikovo pritožbo razveljavljen, je višje sodišče sklenilo, da sam krije stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V konkretnem primeru je postopek z začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika prekinjen zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (njegovega kondemnatornega dela) in ne iz razloga, ki ga v pritožbi uveljavlja upnik (pridobitev ločitvene pravice) in ki bi lahko vplival na nadaljnji postopek (prim. 280. člen ZFPPIPP), zato ni mogoče šteti, da bi bili pritožbeni stroški za izvršbo potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ).

(1) Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-1273/07-11 z dne 22. 05. 2008, v kateri v primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine napotuje na smiselno upoštevanje določb ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga.

(2) Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-1273/07-11 z dne 22. 05. 2008.