Jedro

Izpodbijani sklep se v celoti nanaša na fazo oprave izvršbe (z denarnimi kaznimi po četrtem in petem odstavku 226. člena ZIZ kot izvršilnim sredstvom za prisilitev dolžnika k spoštovanju njegove opustitvene obveznosti) in ni sklep o predlogu za izvršbo iz prvega odstavka 10. člena ZIZ. Gre torej za drug (drugačen) sklep, izdan v izvršilnem postopku, zoper katerega revizija ni dovoljena. To pa pomeni, da ne more biti niti dopuščena (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za njeno dopustitev zavrglo (377. člen ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se denarna kazen 25.000,00 EUR, izrečena s sklepom o izvršbi I 243/2021 z dne 17. 3. 2021, izterja po uradni dolžnosti, tako da se opravi izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter na nepremičnine dolžnika ID znak parcela 0000 777/21, last dolžnika do celote, ID znak parcela 0000 777/22, last dolžnika do celote, ID znak parcela 0000 1741/1, last dolžnika do celote, ID znak parcela 0000 1740, last dolžnika do celote in ID znak parcela 0000 1750/2, last dolžnika do ½ (1. točka izreka sklepa). Dolžniku je naložilo, da mora takoj po prejemu tega sklepa opustiti vsakršno rabo, posest ali poseganje v nepremičnino ID znak 1111 5521/1, še posebej, da opusti vožnjo na navedeni nepremičnini s kamioni, gradbeno mehanizacijo in drugimi vozili, povzročanje prekomernega hrupa, vibracij, onesnaženja in škode na tej nepremičnini ter bodoče kakršnokoli vznemirjanje solastninske pravice upnice (2. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da se za primer, če v novem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti, dolžniku izreče nova denarna kazen v višini 26.000,00 EUR (3. točka izreka sklepa).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je dolžnik vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču predlaga, da dopusti revizijo glede vprašanj: - Ali je skladno s pravili o dokaznem bremenu pravilno stališče, da je dolžnik tisti, ki mora dokazati, da ne uporablja vozil, ki niso v njegovi lasti in vsebujejo samo reklamne napise o njegovi dejavnosti? - Ali je višje sodišče, s tem ko ni odgovorilo na nobeno pritožbeno navedbo dolžnika, pač pa zgolj pavšalno navedlo, da se strinja s stališči sodišča prve stopnje, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, oziroma ali obrazložitev višjega sodišča v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave? - Ali je višje sodišče s tem, ko se je sklicevalo na stališče sodišča prve stopnje, katerega sodišče prve stopnje v svoji odločbi ni nikoli zavzelo, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, oziroma ali obrazložitev višjega sodišča v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave?

4. Predlog ni dovoljen.

5. V skladu s prvim odstavkom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Ker je izjeme treba razlagati restriktivno, zoper ostale sklepe, izdane v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena.

6. V konkretnem primeru je bilo upničinemu predlogu za izvršbo pravnomočno ugodeno že pred izdajo obravnavanega sklepa sodišča druge stopnje. Slednji pa se v celoti nanaša na fazo oprave izvršbe (z denarnimi kaznimi po četrtem in petem odstavku 226. člena ZIZ kot izvršilnim sredstvom za prisilitev dolžnika k spoštovanju njegove opustitvene obveznosti) in ni sklep o predlogu za izvršbo iz prvega odstavka 10. člena ZIZ. Gre torej za drug (drugačen) sklep, izdan v izvršilnem postopku, zoper katerega revizija ni dovoljena. To pa pomeni, da ne more biti niti dopuščena (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za njeno dopustitev zavrglo (377. člen ZPP).

7. Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).