Jedro

Na načelni ravni velja, da zgolj začetek stečajnega postopka zoper taksnega zavezanca še ni razlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, saj so tudi sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom del stroškov stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil tožnik, ki smiselno uveljavlja nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično nepravilno uporabo materialnega prava ter predlaga, da se pritožbi ugodi in se tožnika oprostitev plačila sodne takse v celoti. Sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo, da so na vseh pritožnikovih nepremičninah in osnovnih sredstvih priznane ločitvene pravice in da višina zavarovanih terjatev presega likvidacijsko vrednost nepremičnin oz. osnovnih sredstev. Denarna sredstva, ki bodo dobljena s prodajo tožnikovih nepremičnin in osnovnih sredstev, se bodo porabila za poplačilo ločitvenih upnikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka. Po tako opravljenem preizkusu sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je tožnik, ki je v stečaju, podal predlog za taksno oprostitev oz. obročno odplačilo sodne takse, v katerem je navedel, da je v osebnem stečaju in zaradi pomanjkanja sredstev brez lastnega ogrožanja ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse. V pritožbi zoper izpodbijani sklep je pritožnik poudaril, da je edino njegovo premoženje obremenjeno z ločitvenimi pravicami, zato ga je potrebno oprostiti plačila sodne takse in ne odložiti plačila le-te.

6. V skladu z določbo četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

7. Na načelni ravni velja, da zgolj začetek stečajnega postopka zoper taksnega zavezanca še ni razlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, saj so tudi sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom del stroškov stečajnega postopka.

8. Tožnik sicer poudarja v pritožbi, da so na njegovem premoženju priznane ločitvene pravice in da višina zavarovanih terjatev upnikov, presega likvidacijsko maso. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da znaša skupna vrednost priznanih zavarovanih terjatev na nepremičninah v višini 683.195,52 EUR, na osnovnih sredstvih pa 149.992,54 EUR. Ob tem sodišče druge stopnje ugotavlja, da dejstva, ki jih navaja tožnik glede ločitvenih pravic predstavljajo pritožbeno novoto, ki v pritožbenem postopku ni dovoljena (337. člen ZPP). V svojem predlogu za oprostitev oz. obročno odplačilo sodne takse je namreč tožnik navedel zgolj svoje slabo premoženjsko stanje.

9. Tožnik pa se neutemeljeno zavzema za taksno oprostitev, saj kljub navedenemu razpolaga s premoženjem, ki bi ga lahko unovčil za plačilo sodne takse. Drugačen zaključek bi lahko sodišče sprejelo le, če bi tožnik v taksnem predlogu zatrjeval, da tega premoženja ne more unovčiti vsaj do višine sodne takse in zakaj ne, ter predložila relevantne dokaze (11. člen ZST-1C in 7. ter 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1C) . Tega tožnik ni storil - trditev o razlogih za nezmožnost unovčenja premoženja sploh ni podal. 10. Načelno stališče pa je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera. Že obravnavani primer, za katerega je naloženo plačilo sodne takse kaže, da ima tožnik težko unovčljivo premoženje, saj gre za terjatve, ki so (že) predmet sodnih postopkov in ga torej ni mogoče unovčiti v roku za plačilo sodne takse, iz česar je moč pričakovati dodatna sredstva na računu tožeče stranke. Je pa utemeljeno pričakovati, da bo tožnik tekom stečajnega postopka z unovčevanjem stečajne mase in uspehom v tem sodnem postopku pridobil dodatna denarna sredstva, iz katerih bo lahko poravnal dolžno sodno takso.

11. Zaradi navedenega bo po oceni višjega sodišča tožnik do pravnomočnega zaključka tega postopka lahko plačal dolžno sodno takso brez ogrožanja svojega preživljanja oziroma izvedbe stečajnega postopka.

12. Glede na to je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da je tožniku plačilo sodnih taks odložilo do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).