Jedro

Temeljni načeli pri odmeri denarnega zadoščenja sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavezalo toženko, da plača tožniku 1.940.643,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.6.2003 do plačila, glede višjega zahtevka pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče je bilo na stališču, da znaša pravična denarna odškodnina za tožnikove telesne bolečine 2.300.000 SIT, za strah 300.000 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 2.000.000 SIT, pri odločanju pa je upoštevalo, da je toženka delno že plačala odškodnino.

2.Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank, ugodilo pa je le toženkini pritožbi in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je toženka dolžna plačati tožniku 840.643,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.6.2003 doplačila. Tako je odločilo zato, ker je bilo na stališču, da je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo previsoko denarno zadoščenje za telesne bolečine. Pravična denarna odškodnina zanje naj bi znašala 1.200.000 SIT in ne 2.300.000 SIT.

3.Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča v obsegu zavrnitve tožbenega zahtevka zaradi razlogov "zmotne uporabe materialnega prava ter tudi kršitev samih postopkovnih določil".

Revidentovo stališče je, da sta mu sodišči prve in druge stopnje prisodili bistveno prenizko denarno odškodnino za vse posledice njegove telesne poškodbe, ki jo je utrpel 19.4.2002. V reviziji so podrobno opisane vse težave in prikrajšanja, ki jih je bil tožnik deležen zaradi poškodbe. Sledi ocena, da pritožbeno sodišče ni obrazložilo, zakaj je štelo, da naj bi prvostopenjsko sodišče priznalo primerno odškodnino glede duševnih bolečin za zmanjšano življenjsko aktivnost in se v tem delu sodbe ne da preizkusiti.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ta pa na revizijo ni odgovorila.

5.Revizija ni utemeljena.

O zatrjevati bistveni kršitvi določb pravdnega postopka:

6.Revidentov očitek, da se ne more preizkusiti sodba pritožbenega sodišča glede ugotovitve, da naj bi prvostopenjsko sodišče priznalo primerno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, predstavlja trditev o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Takšna kršitev pa ni podana. Pritožbeno sodišče je na tretji strani sodbe zapisalo, da je bila odškodnina za duševne bolečine odmerjena v skladu s kriteriji iz 179. člena Obligacijskega zakonika - OZ, pri tem pa se je v celoti sklicevalo na razloge, ki jih je v prid svoji odločitvi zapisalo v sodbi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je v celoti soglašalo z relevantno argumentacijo prvostopenjskega sodišča in bi bilo zato neracionalno, če bi ponovilo razloge, ki jih je že navedlo sodišče prve stopnje. S tem v zvezi je treba poudariti, da je zahtevani standard obrazloženosti odločbe drugostopenjskega sodišča praviloma nižji od tistega, ki velja za prvostopenjska sodišča. O (ne)pravilni uporabi materialnega prava:

7.Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP je revizijsko sodišče v konkretnem primeru pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe vezano na tista ugotovljena dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago sodb sodišč prve in druge stopnje. Zato pri odločanju tudi ni mogoče upoštevati tistih obširnih revizijskih trditev, ki ne sovpadajo z navedenimi sodno ugotovljenimi relevantnimi dejstvi.

8.Temeljni načeli pri odmeri denarnega zadoščenja sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije mora biti uporabljeno tako, da ne privede do različnega obravnavanja oškodovancev zgolj v odvisnosti od prizadevanja posameznega oškodovanca pri prikazovanju teže škodnih posledic. Upoštevati je treba, da ima načelo individualizacije višine odškodnine protiutež v enakovrednem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki zahteva presojo oškodovančevih škodnih posledic tudi v primerjavi z bistveno hujšimi posledicami drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic.

9.Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo obe načeli in v okviru določb 179. člena OZ tožniku pravilno prisodilo ustrezno denarno zadoščenje za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev, ki so navedena na 4., 5., 6., 7. in 8. strani sodbe sodišča prve stopnje.

10.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP. Zavrnitev revizije implicira tudi zavrnitev revidentovega predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (načelo uspeha).