Jedro

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo vnovič odločiti o tem ali je bil obravnavani dedni dogovor sklenjen v obliki sodne poravnave ali pa gre za pogodbo civilnega prava, pri čemer bo moralo svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti, tako da jo bo mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se tožba tožnika z dne zavrže, tožniku pa naložilo, da mora tožencu povrniti pravdne stroške v višini 361.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjskega sklepa dalje do plačila.

Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožnik, ki v pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče dedni sporazum zmotno štelo za sodno poravnavo in posledično temu odločilo napačno, ko je tožbo zavrglo. V pritožbi z dne ... je res navedel, da je dedni sporazum, ki sta ga pravdni stranki sklenili pred Okrajnim sodiščem v, šteti za sodno poravnavo, vendar je to navedbo kasneje popravil in dalje pravilno navajal, da gre za pogodbo obligacijskega prava, po kateri je upravičen terjati izpolnitev toženčeve obveznosti.

Sodišče prve stopnje bi tudi moralo odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe. Glede na navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče prvostopenjsko odločbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Toženec se je v odgovoru na pritožbo zavzemal za zavrnitev pritožbe in potrditev napadenega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), ki obsega preizkus pravilne uporabe materialnega prava in ugotavljanje morebitnih absolutnih kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s drugim odstavkom 339. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh okoliščin, pomembnih za odločitev v konkretni zadevi, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti (absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), to pa ima vedno za posledico razveljavitev preizkušane odločbe.

Pregled zadeve pokaže, da tožnik toži na sklenitev darilne pogodbe za primer smrti za nepremičnine pripisane vl. št. in k.o., k sklenitvi katere se je toženec zavezal s dednim sporazumom, povzetim v sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v opr. št. z dne. Zaradi, med strankama sporne narave navedenega dednega sporazuma, je pritožbeno sodišče prvo odločitev; sodišče prve stopnje je takrat s sodbo tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo, ki je bila izdana v predmetni zadevi razveljavilo, v napotilih prvostopenjskemu sodišču pa navedlo, da naj po pridobitvi zapuščinskega spisa ugotovi ali je bil obravnavani dedni sporazum sklenjen v obliki sodne poravnave ali pa gre za pogodbo obligacijskega prava, v kolikor gre za slednje, pa naj stranke zasliši tudi glede kavze, to je, zakaj je bila dogovorjena in zapisana toženčeva obveznost za sklenitev darilne pogodbe za primer smrti za podedovane nepremičnine (ali zaradi ekvivalentnosti in je šlo za darilo).

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa na podlagi zgoraj navedenega napotila zaključilo zgolj, da je treba obravnavani dedni sporazum šteti za sodno poravnavo, pri tem pa ni navedlo, na podlagi česa je tak zaključek sprejelo. Dedni sporazum ima lahko naravo sodne poravnave le, v kolikor izpolnjuje pogoje, ki jih 1089. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR prevideva za poravnavo in je sklenjen po določilih takrat veljavnega 321. člena ZPP/77 v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD, obstoja teh pogojev pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.

Dejstva ali je obravnavani dedni dogovor sklenjen v obliki sodne poravnave in je torej izvršilni naslov, tako ni mogoče preizkusiti. Navedena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP je narekovala ugoditev pritožbi že iz uradoma upoštevnih razlogov, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo vnovič odločiti o tem ali je bil obravnavani dedni dogovor sklenjen v obliki sodne poravnave ali pa gre za pogodbo civilnega prava, pri čemer bo moralo svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti, tako da jo bo mogoče preizkusiti. Pri tem naj upošteva, da se dedni sporazumi praviloma sklepajo kot pogodbe civilnega prava in imajo le izjemoma naravo sodne poravnave. V kolikor bo ugotovilo, da je obravnavani dedni dogovor civilnopravni sporazum v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju - ZD, bo moralo zaslišati stranki glede kavze, to je zakaj je bila dogovorjena in zapisana toženčeva obveznost sklenitve darilne pogodbe za primer smrti; ali zaradi ekvivalentnosti ali je šlo za darilo. Poleg tega bo moralo odločiti tudi o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Odločitev o pritožbenih stroških se zaradi razveljavitve prvostopenjske odločbe pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP). Določila ZOR je sodišče uporabilo v skladu s 1060. členom sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika - OZ.