Jedro

Sodišče ugotavlja, da je bilo o razdelitvi spornih zemljišč v komasacijskem postopku (sicer nepravilno) že odločeno. V primeru, ko je bilo o določeni svari že odločeno, pa ni dopusten nov postopek o isti stvari, saj za nov postopek niso izpolnjene procesne predpostavke. Napaki, ki sta bili storjeni v komasacijskem postopku, bi bilo zato mogoče odpraviti le z obnovo postopka predmetnega komasacijskega postopka, v kolikor bi bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni za uvedbo postopka obnove postopka, pri čemer bi moral upravni organ, v kolikor bi bil postopek obnovljen, v postopku zagotoviti udeležbo E.E., v čigar pravice predmetna zadeva posega.

Izrek

1.Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS št. ... z dne 12.07.2006 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2.Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote A., Oddelka za gospodarstvo, kmetijstvo in finance, št. ... z dne 11.08.2003, s katero so bila razdeljena zemljišča na komasacijskem območju k.o. A., k.o. B. in k.o. C., navedena v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka Skupščine občine A. št. ... z dne 26.12.1984 in dopolnilnih odločbah št. ... z dne 5.8.1985 in z dne 08.10.1985, tako, da tožnica vlaga v komasacijski sklad zemljišči parc.št. 1070/484 in parc.št. 1070/485 k.o. B. ter se ji iz komasacijskega sklada dodeli zemljišče parc.št. 1619 k.o. C.. Prvostopni organ je nadalje zavrnil zahtevek tožnice za plačilo odškodnine za manj vredno zemljišče v višini ... SIT. Tožena stranka meni, da je prvostopna odločba zakonita in pravilna. V predmetnem upravnem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je komisija za izvedbo komasacijskega postopka zemljišči parc.št. 1070/484 in parc.št. 1070/485 k.o. B. neupravičeno pripisala E.E., saj iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je bila tedaj lastnica navedenih zemljišč tožničina univerzalna pravna prednica G.G.. Zaradi ugotovljene napake je prvostopni organ odločil, da se tožnici dodeli zemljišče parc.št. 1619 k.o. C., ki je bila zaradi napake sicer dodeljena E.E.. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03, v nadaljnjem besedilu: ZKZ) v 55. členu določa, da je komasacija agrarna operacija, pri kateri se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak komasacijski udeleženec čimbolj zaokrožena zemljišča. Namen agrarnih operacij pa je, skladno z 39. členom ZKZ, urejanje kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanje pogojev obdelave. Zaradi navedenega namena je neutemeljena tožničina zahteva, da ji upravni organ, zaradi storjene pomote, dodeli drugo stavbno zemljišče v bližini mesta A. (kjer sta se nahajali tudi vloženi zemljišči) oziroma, da ji upravni organ plača odškodnino. Med strankama ni sporno, da je tožničina pravna prednica v komasacijski sklad vložila navedeni zemljišči, zadevni elaborati (idejne zasnove, obstoječega stanja in vrednotenja komasacijskega sklada) so bili razgrnjeni in je bilo nanje mogoče dati pripombe, a tožničina pravna prednica le-teh ni podala. Brezpredmetna je tožničina pritožbena navedba, da ni kmetica in da zato ne potrebuje kmetijskega zemljišča, saj je osnovni namen komasacije, da se združi čim več zemljišča v obdelovalne celote. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je prvostopni organ napačno uporabil materialno pravo, saj bi moral pri odločanju upoštevati tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih objavljen v Uradnem listu RS, št. 59/96, in ZKZ, ki v 2. odstavku 115. člena določa, da se morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Določba 1. odstavka istega člena ZKZ namreč določa, da se postopki o komasacijah, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo ZKZ, končajo po določbah predpisov, ki so veljali ob njihovi uvedbi. Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da se je predmetni komasacijski postopek začel z odločbo Skupščine občine A. št. ... z dne 26.12.1984, tedaj pa je veljal Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 4/79 in 11/81, v nadaljnjem besedilu: ZKZ-79). Pa tudi sicer, iz uvoda prvostopne odločbe izhaja, da je prvostopni organ upošteval določbe ZKZ, na katerega se sklicuje tožnica v pritožbi. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe še navaja, da v konkretnem primeru ni prišlo do prikrajšanja tožnice v zvezi z vloženima in dobljenim zemljiščem. Tožničina pravna prednica je v komasacijski sklad vložila kmetijski zemljišči, katerih vrednost je znašala 149854 cenilnih enot, tožnica za je iz sklada dobila zemljišče katerega vrednost je znašala 164141 cenilnih enot. Tožnica je dne 09.12.2005 vložila tožbo zaradi molka tožene stranke. Tožena stranka je dne 12.07.2006 z (izpodbijano) odločbo odločila o tožničini pritožbi, tožnica pa je z dopisom z dne 6.9.2006 sodišču predlagala, da nadaljuje postopek v upravnem sporu v zvezi z izdano izpodbijano odločbo. Tožbo vlaga iz razlogov napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je upravni organ odločil mimo postavljenega zahtevka. Tožnica je namreč zahtevala ustrezno stavbno zemljišče v bližini mesta A. oziroma ustrezno odškodnino za škodo, ki ji je nastala zaradi predmetne pomote upravnega organa, ni pa zahtevala dodelitve zemljišča v okviru končanega komasacijskega postopka. Tožnica ni kmetica in oddaljenih kmetijskih zemljišč ne potrebuje, pa tudi sicer sta zemljišči parc.št. 1070/484 in parc.št. 1070/485 k.o. B. zaradi izvedenega postopka komasacije prenehali obstajati. Tožnica nadalje navaja, da ni bila udeleženka komasacijskega postopka, saj je za napačno postopanje upravnega organa izvedela šele na podlagi sklepa o dedovanju z dne 12.12.2002. Tožnica še navaja, da upravni organ sploh ni ugotavljal dejanskega stanja v zvezi z vrednostjo spornih zemljišč parc.št. 1070/484 in parc.št. 1070/485 k.o. B., glede katerih, se zaradi pomote upravnega organa, ni upoštevalo lastništvo tožničine pravne prednice. Vloženi zemljišči sta bili namreč blizu mesta A. (sedanja industrijska cona v A.), kasneje sta pridobili status stavbnih zemljišč in je zato njuna vrednost bistveno višja od vrednosti zemljišča, ki ji je bilo dodeljeno s prvostopno odločbo. Po 2. odstavku 115. člena ZKZ, ki bi ga moral upravni organ pri odločanju upoštevati, pa se morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, udeležbe ni prijavil. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1.1.2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljnjem besedilu: ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06 - odl. Ustavnega sodišča, v nadaljnjem besedilu: ZUS), razen izjem, ki so določene v členih od 105. do 107. člena ZUS-1. K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja tožnica v tožbi. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka v predmetni zadevi izdala izpodbijano odločbo, da bi popravila napako, ki je bila storjena v komasacijskem postopku uvedenem z odločbo Skupščine občine A. št. ... z dne 26.12.1984. Zemljišči parc.št. 1070/484 in parc.št. 1070/485 k.o. B. sta bili pripisani E.E., čeprav iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je bila tedaj lastnica navedenih zemljišč tožničina univerzalna pravna prednica G.G.. Zaradi navedene napake je komisija za izvedbo komasacijskega postopka naredila nadaljnjo napako in E.E. iz komasacijskega sklada dodelila zemljišče parc.št. 1619 k.o. C.. Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je bilo o razdelitvi spornih zemljišč v komasacijskem postopku (sicer nepravilno) že odločeno. V primeru, ko je bilo o določeni svari že odločeno, pa ni dopusten nov postopek o isti stvari, saj za nov postopek niso izpolnjene procesne predpostavke. Tožnica lahko svoje pravice iz spornega komasacijskega postopka uveljavlja le v okviru le-tega, pri čemer iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov ni mogoče ugotoviti v kateri fazi je upravni postopek v katerem je bilo zemljišče parc.št. 1619 k.o. C. dodeljeno E.E.. Glede na časovno oddaljenost izvedbe predmetnega komasacijskega postopka sodišče sklepa, da je bilo zemljišče parc.št. 1619 k.o. C., E.E. dodeljeno z upravno odločbo, ki je že postala pravnomočna. Pravnomočno odločbo pa bi bilo po 4. odstavku 225. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljnjem besedilu: ZUP) mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi izrednih pravnih sredstev, določenih z zakonom. Navedeni napaki, ki sta bili storjeni v komasacijskem postopku, bi bilo zato mogoče odpraviti le z obnovo postopka predmetnega komasacijskega postopka, v kolikor bi bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni za uvedbo postopka obnove postopka, pri čemer bi moral upravni organ, v kolikor bi bil postopek obnovljen, v postopku zagotoviti udeležbo E.E., v čigar pravice predmetna zadeva posega. Sodišče še dodaja, da v konkretnem primeru tudi ne gre za popravo očitne pomote v odločbi po 223. členu ZUP, saj gre za vsebinsko obravnavo zadeve, in glede na vse zgoraj navedeno zaključuje, da prvostopni organ pri izdaji svoje odločbe ni ravnal v skladu s pravili postopka, saj za izdajo take odločbe ni imel pravne podlage. Ker tožena stranka bistvene kršitve pravil postopka v pritožbenem postopku ni sanirala, pač pa je pritožbo tožnice zavrnila, je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita, saj so navedene kršitve pravil postopka očitno vplivale na zakonitost izpodbijane odločbe. Zaradi navedenega je sodišče ob upoštevanju 2. odstavka 105. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in je izpodbijano odločbo odpravilo po 3. točki 1. odstavka 64. člena ZUS-1. Tožena stranka, ki ji je zadeva vrnjena v ponoven postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1), bo zato morala izdati novo odločbo v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1. Sodišče še pojasnjuje, da lahko tožnica svoje pravice in pravne interese v zvezi s predmetnim komasacijskim postopkom pred upravnimi organi uveljavlja le v zgoraj navedenem okviru. Upravni organi namreč niso pristojni za odločanje o odškodninskih zahtevkih strank v zvezi s škodo, ki so jo te utrpele zaradi nepravilnega ravnanja le-teh v upravnih postopkih, pač pa je za tovrstne zahtevke pristojno civilno sodišče. Neutemeljena je zato tožbena navedba, da upravni organ v konkretnem postopku ni ugotavljal dejanskega stanja v zvezi s sedanjo vrednostjo zemljišč parc.št. 1070/484 in parc.št. 1070/485 k.o. B., saj je za odločanje v predmetnem upravnem postopku relevantno pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v času izvedbe predmetnega komasacijskega postopka in ne stanje, ki je nastopilo po tem. Tožena stranka je zato po stališču sodišča v izpodbijani odločbi pravilno odgovorila na pritožbeni ugovor napačne uporabe materialnega prava in se zato sodišče v tem delu, v izogib ponavljanju, na podlagi 2. odstavka 71. člena ZUS-1 (v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1), v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

K točki 2 izreka: V skladu z določbo 1. odstavka 16. člena ZUS, je sodišče pri odločanju o stroških predmetnega postopka, uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04, v nadaljnjem besedilu: ZPP). Po 1. odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka, ta pa jih mora v skladu z 2. odstavkom 163. člena istega zakona v zahtevi za povrnitev opredeljeno navesti. Tožnica je v tožbi sicer zahtevala odločitev o stroških, vendar pa le-teh ni specificirala, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.