Jedro

V času nastanka takse obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje, je že veljal spremenjeni 11. člen ZST-1, ki sodišču možnosti, da stranko oprosti plačila takse v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči, ni več dajal. Tako je lahko plačila takse v celoti oproščena le še stranka, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi to vlogo podala.

Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožečo stranko delno oprosti plačila takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in sicer plačila zneska 213,00 EUR in je tako tožeča stranka dolžna plačati takso v višini 300,00 EUR.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Takšno odločitev tožnik izpodbija s pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo tožnik vsaj delno oproščen plačila sodne takse oziroma mu bo odobreno obročno plačilo. Navaja, da znaša tožnikov mesečni prihodek 590,00 EUR. Je sicer lastnik nepremičnin, vendar to ne vpliva na tožnikovo zmožnost plačati sodno takso. Sodna taksa v višini 513,00 EUR je skoraj celotni mesečni dohodek tožnika, zato bi bilo s plačilom ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje ostalih družinskih članov. Sklep je neživljenjski.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V času nastanka takse obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje, je že veljal spremenjeni 11. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki sodišču možnosti, da stranko oprosti plačila takse v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči, ni več dajal. Tako je lahko plačila takse v celoti oproščena le še stranka, ki na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi to vlogo podala (1). Pritožnik denarne socialne pomoči ne prejema. Do nje tudi sicer, upoštevajoč 27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) tudi ne bi bil upravičen. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da imata tožnik in njegova žena v lasti (poleg premoženja, ki se pri odločanju ne upošteva) tudi nepremičnine v vrednosti 30.000,00 EUR. To pa je vrednost, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 12.921,60 EUR (2), ki ga kot oviro za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre (3). Predlog tožnika za popolno oprostitev plačila sodne takse je bil zato pravilno zavrnjen.

5. Je pa sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev nepravilno uporabilo 11. člen ZST-1 v delu, ko je presojalo, ali morda obstojijo pogoji za delno oprostitev plačila takse oziroma vprašanje ali bi bila s plačilom le-te občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik in njegova družina preživlja. Ker je zaključek, da ta sredstva ne bodo občutno zmanjšana, nepravilen, je posledično nepravilna tudi odločitev, da tožnik ni upravičen niti do delne oprostitve.

6. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (4), ki ji sledi tudi sodna praksa Višjih sodišč (5), presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ob upoštevanju Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2014 dalje znaša 269,20 EUR. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavljajo tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.

7. ZBPP tako v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek), to je torej zneska 538,40 EUR.

8. Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je mogoče zaključiti, da znaša skupni dohodek tožnikove družine 1.415,00 EUR (6). Mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) (7) tako znaša 707,50 EUR. To je sicer znesek, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (to je 538,40 EUR), vendar pa bi mesečni povprečni dohodek na člana družine po plačilu sodne takse v višini 513,00 EUR, padel na znesek 451,00 EUR. To pa je že pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka in zato lahko govorimo o tem, da bi plačilo takse v tej višini občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje tožnika in njegove žene. Pogoj, da se tožnika delno oprosti plačila sodne takse, je zato izpolnjen.

9. Po presoji pritožbenega sodišča bo tožnik, upoštevajoč ugotovljeno premoženjsko stanje, predvsem mesečne dohodke družine, ne da bi s tem ogrozil lastno preživljanje oziroma preživljanje svoje družine, zmogel plačati takso v višini 300,00 EUR. Glede preostalega zneska takse pa je podana podlaga, da se tožnika plačila oprosti.

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1 spremenilo tako, da je tožniku taksno obveznost znižalo na 300,00 EUR.

11. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka in bo o njih odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

(1) Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014. (2) Od 1. avgusta 2014 znaša znesek minimalnega dohodka 269,20 EUR.

(3) V prvem odstavku 27. člena je tako določeno, da se denarna socialna pomoč, ne glede na določila tega poglavja, ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se po tem zakonu upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

(4) Primerjaj sklep I Up 355/2013, I Up 213/2013 in druge.

(5) Primerjaj sklep VSL II Ip 5063/2013, sklep VSM I Cp 157/2014, II Cp 797/2014 in druge.

(6) Pritožbeno sodišče je pri izračunu upoštevalo mesečni dohodek tožnika in njegove žene ter na mesečno raven preračunan dohodek, ki ga prinašajo nepremičnine, to je znesek 83,00 EUR oziroma 42,00 EUR.

(7) Pri tem se upoštevata le dva člana družine, to je tožnik in njegova žena. Zakaj pri odločitvi ni upoštevana tudi polnoletna tožnikova hči, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (2. točka 1. odstavka 9. člena ZSVarPre).