Jedro

Z navedbo, da se predlagani dokazi zavrnejo, ker je bilo dejansko stanje dovolj natančno raziskano, je obrazloženo stališče, da predlagani dokaz ni materialnopravno relevanten, saj ne bi vplival na popolnost in pravilnost dejanskih ugotovitev.

Izrek

Zahtevi zagovornikov obs. N.R. in M.T.Š. za varstvo zakonitosti se zavrneta.

Obs. N.R. je dolžna plačati 200.000,00 SIT, obs. M.T.Š. pa 250.000,00 SIT povprečnine v tem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanima odločbama je bila zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po 3. odstavku 256. člena KZ, storjenega s ponareditvijo oporoke v sostorilstvu, izrečena pogojna obsodba, v kateri je bila določena kazen obs. N.R. šest mesecev, obs. M.T.Š. pet mesecev in N.V. štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta, odvzeta je bila ponarejena oporoka in plačati morajo stroške kazenskega postopka, medtem ko je pritožbeno sodišče razveljavilo oprostilni del sodbe zoper M.C. zaradi istega kaznivega dejanja in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Zoper obsodilni del sodbe so vložili zahtevi za varstvo zakonitosti zagovorniki obs. N.R. in M.T.Š. Prvi trdi, da obs. N.R. kaznivo dejanje ni dokazano, ker se mnenja izvedencev S.P. in M.P. na eni strani ter A.S. na drugi o tem, ali je podpis oporočitelja R.R. na oporoki pristen ali ponarejen, razlikujejo. Izvedenec P. je mnenja, da je zgolj verjetno, da je N.R. ponaredila podpis R.R., kar pa je prenizka stopnja gotovosti za obsodbo. Tudi med izvedencema S.P. in M.P. so pomembna nasprotja, ki so navedena v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, pa jih sodišče ni upoštevalo. Sodišče ni obrazložilo zavrnitve predloga zagovornika, da se izvedence sooči ali pa postavi drugega, oziroma je sodišče zavrnilo dokazna predloga s pavšalno oceno, da ni potrebe za izvedbo teh dokazov. Obsodba temelji na pomanjkljivih posrednih dokazih o premoženjskih interesih obs.

N.R. in neobičajnih okoliščinah naprave oporoke, kar je premalo za obsodbo. Tudi mnenje Centra za kriminalistično-tehnične preiskave ne izključuje, da je oporoko podpisal R.R., za dokončen odgovor pa bi bila potrebna kemična analiza, ki je sodišče kljub takemu predlogu obrambe ni odredilo. Predlaga, da se obe odločbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Zagovorniki obs. M.T.Š. pa zatrjujejo kršitev pravice do obrambe, ker naj bi sodišče brez utemeljenih razlogov zavrnilo predloga obrambe za postavitev neodvisnega grafologa namesto v škodo obsojenke pristranskega izvedenca M.P. Nelogično je, da sodišče ni odredilo za izvedenko A.S., ki je v pravdnem postopku dala izvedensko mnenje, ki bi bilo v korist obsojenke. Po odločbi Ustavnega sodišča z dne 8.6.1995, opr. št. Up-34/93, mora sodišče v dvomu dopustiti materialnopravno relevanten dokaz v korist obdolženca, po odločbi Vrhovnega sodišča, št. I Ips 200/97, pa mora sodišče v zapisnik zapisati vse dokazne predloge strank, odločiti o njih, v sodbi pa odločitev obrazložiti. Če sodišče ravna drugače, krši pravico do obrambe, kot se je zgodilo v tem primeru. Sodišče naj bi kršilo kazenski zakon, ker je izreklo obsodilno sodbo, čeprav bi moralo v skladu z načelom "in dubio pro reo" zaradi dvoma o obstoju kaznivega dejanja in krivde obsojenke le-to oprostiti. Ko je M.P. delal izvedensko mnenje, se je seznanil z izvedenskim mnenjem S.P., ki je nanj lahko vplivalo. Sodišče naj bi zmotno ugotovilo, da se mnenji teh dveh izvedencev v celoti skladata, saj je P. dopustil možnost pristnosti podpisa, P. pa ne. Sodišče je sprejelo le dokaze v škodo obsojenke in jih razlagalo tako, druge dokaze pa je kot neverodostojne zavrnilo, neskladij v dokazih pa ni obrazložilo.

Obsojenka ni imela motiva, da bi storila kaznivo dejanje, njen naklep ni ugotovljen in tudi ni obrazložen. Pritožbeno sodišče se naj ne bi opredelilo do pritožbenih navedb o kršitvi pravice obsojenke do obrambe, o neobrazloženi zavrnitvi dokaznih predlogov ter o kršitvah kazenskega zakona in kazenskega postopka. Tudi ti zagovorniki predlagajo, da se obe odločbi razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vrhovna državna tožilka odgovarja, da kazenski postopek še ni pravnomočno končan, ker o obtožbi zoper obd. M.C. še ni odločeno.

Sicer pa sta se sodišči opredelili do vseh bistvenih stališč izvedencev, obrazložena je zavrnitev predloga, da se postavi novega izvedenca in drugih dokaznih predlogov obrambe, zato sodišče ni kršilo pravice obsojenk do obrambe. Predlaga, da se obe zahtevi za varstvo zakonitosti zavrneta.

Zahtevi zagovornikov obs. N.R. in M.T.Š. za varstvo zakonitosti nista utemeljeni.

Po določbah 1. in 2. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se sme zoper pravnomočno odločbo po pravnomočno končanem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost odločbe.

Na podlagi pisnega obvestila Okrajnega sodišča v Kopru z dne 20.5.2005 Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil tudi postopek zoper M.C. pravnomočno končan, ker je bil ustavljen zaradi absolutnega zastaranja pregona tako, da je kazenski postopek zoper vse obdolženke v tej kazenski zadevi pravnomočno končan. Podani so torej zakonski pogoji iz 1. odstavka 420. člena ZKP za dovoljenost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti.

Zahteva zagovornika N.R. za varstvo zakonitosti se glede zatrjevanih nasprotij med mnenji izvedencev A.S. ter M.P. in S.P. sklicuje na obrazložitev v svoji pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Po določbah 1. odstavka 424. člena ZKP se sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v svoji zahtevi. Vrhovno sodišče zato ni preizkušalo v pritožbi zatrjevanih nezakonitosti v postopku in sodbi sodišča prve stopnje.

Trditev, da sodišči sploh nista ali pa nista "primerno" obrazložili zavrnitve dokaznih predlogov obrambe, zlasti da se postavi novega izvedenca ali pa se sooči A.S. z M.P. in S.P., uveljavlja kršitev po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Trditev pa ni utemeljena, saj sodba sodišča prve stopnje na 19. strani pojasnjuje, da izvedba dokazov, ki jih je predlagal zagovornik N.R., ni potrebna, ker je dejansko stanje dovolj natančno raziskano. Pritožbeno sodišče je na 5. strani svoje odločbe pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, ker izvedba predlaganih dokazov ne bi prispevala k boljši razjasnitvi dejanskega stanja. To stališče je v nadaljevanju obširno utemeljilo, zato zatrjevana kršitev 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.

Trditve, da kaznivo dejanje obs. N.R. ni dokazano, ker obstajajo nasprotja med mnenji izvedencev in Centra za kriminalistično-tehnične preiskave, ali je bil podpis R.R. na sporni oporoki sploh ponarejen, in če je bil, kdo ga je verjetno ponaredil, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati.

Tudi zahteva zagovornikov M.T.Š. za varstvo zakonitosti v delu, kjer trdi, da sodišče ni obrazložilo naklepa in zavrnitve dokaznega predloga, naj se postavi Center za forenzično-tehnične preiskave kot "neodvisnega izvedenca grafološke stroke" in naj bi s tem kršilo pravico obsojenke do obrambe, ni utemeljena. Na glavni obravnavi dne 8.4.2003 se je zagovornik te obsojenke "pridružil" predlogu zagovornice N.R., naj se postavi novega izvedenca grafologa. Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi zavrnitev tega predloga obeh zagovornikov obrazložilo s tem, da je izvedba dokaza nepotrebna (list. št. 270), v sodbi na 17. strani pa, da je bilo dejansko stanje dovolj natančno raziskano. Obe obrazložitvi vsebinsko pomenita isto in sta v skladu s pravilom iz 2. odstavka 299. člena ZKP, da je dolžnost sodišča, da med glavno obravnavo odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne bi pa koristilo razjasnitvi stvari. Tudi sodišče druge stopnje je z obširno utemeljitvijo pritrdilo taki obrazložitvi sodišča prve stopnje. S temi razlogi sta sodišči obrazložili stališče, da predlagani dokaz ni materialnopravno relevanten, saj ne bi vplival na popolnost in pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča v smislu odločb Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča, ki jih navaja ta zahteva za varstvo zakonitosti. Tudi naklep obsojenke je obrazložen na 17. strani sodbe sodišča prve stopnje.

Stališče te zahteve, da je sodišče kršilo kazenski zakon, ker jo je obsodilo, čeprav kaznivo dejanje in njen naklep nista dokazana, izhaja iz napačne predpostavke: o kršitvi kazenskega zakona v smislu 1. točke 372. člena ZKP je moč govoriti le tedaj, ko sodišče z gotovostjo ugotovi vsa relevantna dejstva, vendar pa na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabi določbe kazenskega zakona. Iz tega sledi, da zahteva ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, ampak zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, česar se z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati.

Trditev, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb in naj bi s tem kršilo določbe 1. odstavka 395. člena ZKP, ni utemeljena. Povedano je že bilo, da je pritožbeno sodišče odgovorilo na trditev v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločitve o zavrnitvi predloga, naj se postavi novega izvedenca.

Zahteva ni obrazložila, na katere določne kršitve kazenskega zakona ter konkretne kršitve pravice do obrambe in absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki naj bi jih pritožba uveljavljala, sodišče druge stopnje ni odgovorilo, zato utemeljenosti teh trditev zahteve ni mogoče preizkusiti.

Ker zahtevi za varstvo zakonitosti nista utemeljeni, ju je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.

Po določbah 98.a člena, 95. člena in 6. alinee 2. odstavka 92. člena ZKP obsojenec plača stroške postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri odmeri višine povprečnine je sodišče v skladu z določbami 3. odstavka 92. člena ZKP upoštevalo premoženjske razmere vsake od obsojenk, kot so bile ugotovljene v rednem postopku in zamotanost zadeve (zahtevi sta uveljavljali več kršitev določb kazenskega postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev kazenskega zakona).