Jedro

Iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno, na katerega zavezanca se izpolnitev obveznosti nanaša, kakor tudi ne, na katere parcele se nanaša, kar pomeni, da ni zadosti konkretiziran in je zato nejasen ter posledično nezakonit. Organ je sicer v obrazložitvi navedel, da gre za tožnika kot zavezanca in opredelil konkretno tudi njegove parcele, vendar pa se z obrazložitvijo ne more nadomestiti oziroma popraviti izreka, saj le-ta postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen, ne pa obrazložitev upravnega akta.

Tudi v postopku, ki se začne z javnim naznanilom in konča z izdajo generalne odločbe, kjer stranke sicer niso poimensko določene, se pa odločba nanaša na konkretno določen primer in na določene posameznike, ima vsaka oseba, na katero se generalna odločba nanaša, položaj stranke in nastopa samostojno v postopku. To pa pomeni, da izvršitev take odločbe nedvomno terja (vsaj) seznanitev posamezne stranke, ki se je tovrstna odločba tiče, z načinom in rokom oprave izvršbe pred izdajo posameznega izvršilnega sklepa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Zavoda za gozdove, Območne enote Ljubljana, št. 3408-04-2777-C012/14-1 z dne 7. 5. 2014, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi upravne izvršbe po drugi osebi je prvostopni organ odločil, da je generalna odločba o izvedbi sanitarne sečnje poškodovanih dreves v žledolomu oziroma snegolomu, št. 3408-04-2777-C012/14 z dne 24. 2. 2014, s katero je bilo zavezancem v katastrskih občinah A., B. in C. naložena tudi obveznost, da je v roku 14 dni od vročitve te odločbe z javnim naznanilom treba izvesti oziroma zagotoviti posek in izdelavo drevja, ki ga je potrebno posekati za vzpostavitev prevoznosti gozdnih vlak, ki odpirajo gozd, več lastnikov, postala v tem delu z dnem 19. 3. 2014 izvršljiva (1. točka izreka), da bo obveznosti zavezanca na njegove stroške opravilo podjetje, ki ima s prvostopnim organom sklenjeno pogodbo za izvajanje tovrstnih del v času od 20. 6. 2014 dalje (2. točka izreka), da bo o stroških izvršbe zavezancu izdan poseben sklep (3. točka izreka), da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (4. točka izreka), in da je sklep izvršljiv 20. 6. 2014 (5. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bilo z generalno odločbo z dne 24. 2. 2014 lastnikom gozdov na področju katastrskih občin A., B. in C. med drugim naloženo, da morajo v roku 14 dni od vročitve te odločbe z javnim naznanilom izvesti oziroma zagotoviti posek in izdelavo drevja, ki ga je potrebno posekati za vzpostavitev prevoznosti gozdnih vlak, ki odpirajo gozd več lastnikov. Odločba je bila objavljena na e-portalu 4. 3. 2014. Tožnik je lastnik parc. št. 108 in 89/3, k.o. A., ki sta po vrsti rabe opredeljeni kot gozdni zemljišči in preko katerih vodi vlaka tudi v sosednjo gozdno parcelo 198/1, k.o. Č. Dne 6. 5. 2014 je bilo ugotovljeno, da je tožnik na teh parcelah sekal od žledu poškodovano drevje, sečnja, odvoz lesnih sortimentov in odvoz sečnih ostankov je na teh parcelah končan z izjemo enega mesta ob vlaki, ki vodi v sosednjo parcelo. Na tem mestu na parc. št. 108 se na vlaki nahaja več kot m3 sečnih ostankov nastalih pri sečnji drevja nad vlako, poleg tega je na vlako posekanih več nepoškodovanih dreves, ki so rasla na spodnji kot zgornji strani vlake, na kateri je posekanih še več poškodovanih dreves. Zato vlaka ni prevozna. Ker tožnik ni v roku zagotovil prevoznosti gozdne vlake, se po prvem odstavku 289. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dovoli upravna izvršba v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prevoznosti gozdnih vlak.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil izpodbijani sklep.

3. Tožnik je vložil tožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka. V tožbi je navedel, da v topografskem delu gozdno gospodarskega in smiselno gozdno gojitvenega načrta ni moč najti oddelka 83B35D. Vsebina tega načrta predvideva tehnološki del načrta, iz katerega so razvidne gozdne vlake, iz obravnavanega tehnološkega dela gozdno gojitvenega načrta pa ni razvidno, da bi vseboval vlako. Vse vlake so oštevilčene, naštete so taksativno v tehnološkem delu, iz prosojnice 2 pa je razvidno, da je na spornem delu na roko narisana črta, ki se konča v izviru Ljubljanice in ta črta nima podlage ne v tekstualnem delu in ne v topografskem delu, kar pomeni, da si jo je prvostopni organ izmislil. Sicer se pa vlake lahko postavijo le na gozdnih zemljiščih in ne zazidanih stavbnih zemljiščih. Stavba se nahaja na parc. št. 106. Tožnik je želel pridobiti gozdno gojitveni načrt, pa mu ni uspelo kljub številnim pozivom. Predlagal je sodišču, da pribavi original gozdno gojitvenega načrta s posebnim poudarkom na prosojnico. Neresnična so tudi dejstva v prvostopnem aktu, saj na vlako ni bilo posekanih več nepoškodovanih dreves, temveč je šlo za podrt les zaradi žledoloma. Tudi če bi bila posekana nepoškodovana drevesa, pa ima tožnik za to odločbo, po kateri ima rok za spravilo do 31. 12. 2016. Lastnik sosednje parcele pa ima možnost spravila lesa po parc. št. 184/2, 196, 198/1, 184/7, 184/5. Nezakonita je tudi odločitev, da se stroški izvršbe naprtijo tožniku, pri čemer izvršba posega v čas, ko so dejanja prepovedana po Uredbi o Krajinskem parku Ljubljansko barje, zato je tožnik obvestil tudi Krajinski park Ljubljansko barje s predlogom, da po svoji uredbi izvede aktivnosti proti upravnemu organu. Tožnik je priložil k tožbi že gozdno gojitveni načrt. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, akt odpravi in zadevo posreduje organu v ponovno odločanje, priglasil pa je tudi stroške zastopanja. V dopolnitvi tožbe je še navedel, da državni organ, ki je akt izdal, podpira neke druge civilnopravne cilje, o čemer sedaj pošilja magnetogram Občine Vrhnika, kjer je župan jasno povedal, da si želi turistično društvo D. cesto in da tožnik ovira dostop, prvostopni organ pa naj bi imel neko možnost, da bi na silo izposloval dovoljenje za prehod tega zemljišča. Priložil je tudi fotografije. Vztrajal je kot doslej.

4. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep o dovolitvi upravne izvršbe po drugi osebi.

7. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil izpodbijani sklep izdan zaradi izvršbe generalne odločbe o izvedbi sanitarne sečnje poškodovanih dreves v žledolomu oziroma snegolomu, št. 3408-04-2777-C012/14 z dne 24. 2. 2014. V tej odločbi, naslovljeni na lastnike gozdov na območju Krajevne enote Vrhnika, gozdnega revirja Vrhnika v katastrskih občinah A., B. in C., je prvostopni organ naložil (neimenovanim) lastnikom gozdov na tem območju opravo sanitarne sečnje ter preventivnih varstvenih del oziroma zagotovitev njihove izvedbe, s konkretno opredelitvijo del, ki jih morajo opraviti in določitvijo rokov za njihovo opravo. Tako je za izvedbo oziroma zagotovitev poseka in izdelavo dreva, ki ga je treba posekati za vzpostavitev prevoznosti gozdnih vlak, ki odpirajo gozd več lastnikov, določil rok 14 dni od vročitve te odločbe z javnim naznanilom (3. a) točka izreka odločbe).

8. Iz podatkov upravnega spisa oziroma natančneje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je prvostopni organ, po ugotovitvi, da tožnik kot lastnik parc. št. 108 in 89/3, k.o. A., preko katerih vodi vlaka v sosednjo parcelo št. 198/1, ni izpolnil obveznosti iz izdane generalne odločbe, ker vlaka ni prevozna zaradi sečnih ostankov, nastalih pri sečnji drevja nad vlako, izdal izpodbijani sklep, pri čemer je v izreku v 1. točki ugotovil, da je citirana generalna odločba z dne 24. 2. 2014 postala izvršljiva z dnem 19. 3. 2014, v 2. in 3. točki izreka pa odločil, da bo obveznost zavezanca na njegove stroške opravilo podjetje, ki ima s prvostopnim organom sklenjeno pogodbo za izvajanje tovrstnih del od 20. 6. 2014 dalje, in da bo o stroških izvršbe zavezancu izdan poseben sklep. Tak izrek pa ne zadosti kriterijem, ki jih za vsebino izreka, ki je najpomembnejši sestavni del odločbe (oziroma sklepa), določa 213. člen ZUP. Po tej določbi se med drugim v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, v skladu z zakonom se določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka (prvi in drugi odstavek), izrek pa mora biti kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk (šesti odstavek). Iz izreka izpodbijanega sklepa namreč ni razvidno, na katerega zavezanca se izpolnitev obveznosti nanaša, kakor tudi ne, na katere parcele se nanaša, kar pomeni, da ni zadosti konkretiziran in je zato nejasen ter posledično nezakonit. Organ je sicer v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel, da gre za tožnika kot zavezanca in opredelil konkretno tudi njegove parcele, vendar pa se z obrazložitvijo ne more nadomestiti oziroma popraviti izreka, saj le-ta postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen, ne pa obrazložitev upravnega akta.

9. Nadalje iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil izdan na podlagi 296. člena ZUP. Po tej določbi se se izvršba za izpolnitev zavezančevih nedenarnih obveznosti opravlja po drugih osebah ali s prisilitvijo. Iz določbe 297. člena ZUP pa izhaja, da če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške; zavezanca je treba na to poprej opozoriti (prvi odstavek). Kot kažejo podatki upravnih spisov, pa organ tožnika kot zavezanca za izpolnitev obveznosti ni prej opozoril, da se bo izvršba opravila na njegove stroške po drugi osebi, čemur smiselno ugovarja tudi tožnik, ko navaja, da je odločitev nezakonita tudi v delu, ki nalaga plačilo stroškov izvršbe tožniku. Po presoji sodišča bi pa organ moral tako postopati, zlasti še ob upoštevanju, ker je izpodbijani izvršilni sklep izdan posledično zaradi izdaje generalne odločbe, vročene z javnim naznanilom po 94. členu ZUP. Tudi v takem postopku, tj. v postopku, ki se začne z javnim naznanilom in konča z izdajo generalne odločbe, kjer stranke sicer niso poimensko določene, se pa odločba nanaša na konkretno določen primer in na določene posameznike, ima vsaka oseba, na katero se generalna odločba nanaša, položaj stranke in nastopa samostojno v postopku (131. in 132. člen ZUP). To pa pomeni, da izvršitev take odločbe nedvomno terja (vsaj) seznanitev posamezne stranke, ki se je tovrstna odločba tiče, z načinom in rokom oprave izvršbe pred izdajo posameznega izvršilnega sklepa. Ker organ tako ni postopal, je tudi iz tega razloga izpodbijani sklep nezakonit in ga je treba odpraviti.

10. V zvezi s tožnikovim ugovorom o neobstoju poteka gozdne vlake na njegovih parcelah pa sodišče še dodaja, da je njen potek razviden iz gozdno gojitvenega načrta oziroma njenega topografskega dela, njegovi parceli pa sta - kot izhaja iz zemljiškokatastrskih podatkov - po vrsti rabe gozdni zemljišči (parc. št. 108 sicer ne v celoti, vsekakor pa v večjem delu), kar pa se tiče prepovedi del po Uredbi o Krajinskem parku Ljubljansko barje (po 14. točki 10. člena te uredbe je v času med 15. 3. in 30. 9. prepovedano redčiti, sekati in strojno krčiti lesne vegetacije), pa gre v obravnavanem primeru za naložitev izvedbe sanitarne sečnje zaradi žledoloma oziroma snegoloma, za kar pa taka prepoved, kot izhaja iz Uredbe, že po naravi stvari ne more veljati.

11. Sodišče je tako, ker je spoznalo, da je upravni organ kršil pravila postopka, ki so vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve, sodišče pa v svojem postopku teh kršitev ni odpravilo, tožbi ugodilo, sklep prvostopnega organa na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral prvostopni organ odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka in o zadevi ponovno odločiti.

12. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščene, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV (tožnikov pooblaščenec je zavezanec za DDV).