Up-461/02 - 7

13. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. iz Z. na Z., na seji senata dne 27. maja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1011/2001 z dne 17. 4. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, o zavrnitvi tožbe zoper odločitev upravnega organa o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega pritožničini mami C. C., ki je umrla leta 1948. Zahteva za denacionalizacijo je bila zavrnjena, ker se je prejšnja lastnica, tj. C. C., v času smrti štela za državljanko takratne republike Srbije in ker po ugotovitvi upravnih organov in sodišč v času odločanja ni bil izpolnjen pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), ki je bil uveljavljen s 1. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98 - v nadaljevanju ZDen-B).

Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je bila v denacionalizacijskem postopku upravičenki C. C. z delnimi odločbami vrnjena že več kot polovica podržavljenega premoženja in zato meni, da je z izpodbijano odločitvijo o zavrnitvi zahteve za vrnitev preostalega premoženja poseženo v njene že pridobljene pravice. Glede na to in ker so se vlagatelji zahteve za denacionalizacijo šteli za upravičence, če je bilo o njihovi zahtevi odločeno pred uveljavitvijo ZDen-B, po uveljavitvi pa ne, kljub temu, da je upravičenka umrla že leta 1948, pritožnica zatrjuje tudi kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

B.

Z navedbami v ustavni pritožbi pritožnica izraža predvsem svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in s tem po vsebini oporeka pravilnosti uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Tega izpodbijanim odločbam ni mogoče očitati. V zvezi s tem se Ustavno sodišče sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 190), s katero je Ustavno sodišče že presojalo ustavnost ureditve, ki je bila podlaga za odločitev v obravnavanem primeru (od 36. do 42. točke in 130. točka obrazložitve citirane odločbe Ustavnega sodišča).

Glede na to zgolj okoliščina, da je bil prejšnji lastnici do uveljavitve ZDen-B del premoženja že vrnjen, še ne pomeni, da so bile z izpodbijano odločitvijo, izdano po uveljavitvi ZDen-B, kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot to zmotno meni pritožnica.

Iz navedb v ustavni pritožbi izhaja, da pritožnica meni, da je izpodbijana odločitev napačna tudi zato, ker je prejšnja lastnica umrla leta 1948. Pritožbeni ugovor, da v obravnavani zadevi zato ni pogoja za uporabo določbe tretjega odstavka 9. člena ZDen je Vrhovno sodišče zavrnilo s pojasnilom, da ZDen ne preprečuje denacionalizacije, če je oseba umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji, in da se zato v primerih, kot je obravnavani, ugotavlja pravno razmerje, ki ga pravo Republike Slovenije oziroma pravo sedanje države, naslednice bivše republike bivše SFRJ, dajeta državljanskemu statusu, ki ga je oseba imela v času svoje smrti. Zgolj okoliščina, da pritožnica pravo razume drugače od sodišča, pa ne zadostuje za ugotovitev, da bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in šeste alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan