Jedro

Sodišče daje posestno varstvo glede na zadnje posestno stanje in nastalo motenje; pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Za to pravdo torej ni bistveno, ali je morda tožnica presegla svoja pooblastila pri upravljanju poslovne stavbe. Zadošča, da je sama ali po svojih pooblaščenih izvajalcih izvrševala zatrjevana posestna dejanja in v ta namen uporabljala sporni dostop, česar toženka ni zanikala, saj na tožbo ni odgovorila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v I. točki izreka tako, da se v tretji in četrti vrstici izpusti besedilo: „oz. etažnih lastnikov ... v L.“ ter v II. točki izreka tako, da se v tretji vrstici izpusti besedilo: „oz. s strani etažnih lastnikov ... v L.“, in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v petnajstih dneh po prejemu tega sklepa, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora toženka vzpostaviti prejšnje stanje 9. etaže poslovne stavbe na ... v L., tako tožnici ter pooblaščenim osebam tožnice oziroma etažnih lastnikov omogoči stalen neoviran dostop do skupne strojnice dvigala v 9. etaži ter podstrešja poslovne stavbe nad to etažo, s tem da tožnici izroči veljavno dostopno kartico za vrata, ki se nahajajo levo in desno od skupnega stopnišča, oziroma kartico deponira na recepciji poslovne stavbe. Obenem je toženki naložilo, da se mora vzdržati dejanj, s katerimi bi preprečevala, omejevala ali onemogočala stalen in neoviran dostop tožnice oz. pooblaščenih oseb tožnice in etažnih lastnikov do skupne strojnice in podstrešja. Nazadnje je toženki naložilo, da mora tožnici povrniti tudi 403,99 EUR njenih stroškov postopka, z zamudnimi obrestmi.

2. Toženka se v pritožbi sklicuje na zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Najprej ugovarja tožničini aktivni legitimaciji. Poudarja, da je upravnik poslovne stavbe pooblaščenec etažnih lastnikov, tožnica pa njihovega pooblastila za vložitev tožbe ni izkazala. Tožbi ni bilo priloženo niti pooblastilo odvetniške pisarne, ki zastopa tožnico v tej pravdi. Tožničine trditve so nesklepčne in v nasprotju s predloženimi dokazi. Redna in vzdrževalna dela v strojnici dvigal, obhodi in dostop do skupnega podstrešja ter kontroliranje skupnega prezračevalnega sistema niso v njeni pristojnosti. Poleg tega sama navaja, da potrebuje dostop do toženkinih prostorov enkrat mesečno, medtem ko s tožbo zahteva stalen neoviran dostop. Tožnica lahko s karticami, ki odpirajo vrata v deveto nadstropje, dostopa ne le do strojnice dvigala in vrat na podstrešje, temveč do vseh poslovnih prostorov v tej etaži, kar z vidika zagotavljanja varovanja toženkinega premoženja in njene ustave pravice do nedotakljivosti poslovnih prostorov ni upravičeno. Doslej je dostop izvrševala zgolj občasno, po izpodbijanem sklepu pa je upravičena do stalnega neomejenega in neoviranega dostopa. Končno je tožba preuranjena, saj je po Sklepu o ustanovitvi Sveta solastnikov poslovne stavbe ..., L., in Poslovniških določilih z dne 9. 2. 1998 za reševanje spora pristojna arbitraža. 3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Kadar toženec v predpisanem roku ne odgovori na tožbo, lahko sodišče izda zamudno sodbo ali sklep, s katerima brez obravnave ugodi tožbenemu zahtevku, če se izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v 318. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Med drugim mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik. Toženka v pritožbi oporeka ravno obstoju navedenih dveh pogojev, vendar njeno nasprotovanje v pretežnem delu ni upravičeno.

6. Tožnica je tožbo vložila v svojem imenu in ne v imenu etažnih lastnikov poslovne stavbe. Njihovega pooblastila za pravdo torej ni potrebovala, sicer pa je tudi sama etažna lastnica. Čeprav je zatrjevana posestna dejanja izvrševala v funkciji upravnika poslovne stavbe, ji ni mogoče odrekati pravice do posestnega varstva. Res pa je, da slednjega lahko zahteva le zase in ne tudi za ostale etažne lastnike.

7. Pritožbeni pomislek glede pooblastila za zastopanje tožnice v tej pravdi je brez podlage in odveč. Na domnevno procesno kršitev te vrste se namreč lahko sklicuje le nepravilno zastopana stranka, ne pa njen nasprotnik.

8. Brez pomena je tudi pritožbeno sklicevanje na vsebino Sklepa o ustanovitvi Sveta solastnikov poslovne stavbe in Poslovniška določila. Sodišče daje posestno varstvo glede na zadnje posestno stanje in nastalo motenje; pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ). Za to pravdo torej ni bistveno, ali je morda tožnica presegla svoja pooblastila pri upravljanju poslovne stavbe. Zadošča, da je sama ali po svojih pooblaščenih izvajalcih izvrševala zatrjevana posestna dejanja in v ta namen uporabljala sporni dostop, česar toženka ni zanikala, saj na tožbo ni odgovorila.

9. Očitano nasprotje med tožničinimi trditvami in predloženimi dokazi torej ni podano. Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni pomisleki o sklepčnosti tožbe.

10. Zahteva po stalnem neoviranem dostopu do skupne strojnice dvigala in podstrešja poslovne stavbe je le v navideznem nasprotju s trditvami o tem, kako pogosto je tožnica doslej dostopala do teh prostorov. Bistveno je namreč, da je lahko dostopala do njih kadarkoli in neovirano, kot je zatrjevala v tožbi. Toženka stalnost zmotno enači z neprestanostjo uporabe. V resnici je dolžna tožnici omogočiti dostop le v enakem obsegu, kot ga je tožnica izvrševala pred motilnim dejanjem. Temu se ne more upirati s sklicevanjem na nedotakljivost svojih poslovnih prostorov. Za ustrezno varovanje svojega premoženja mora toženka poskrbeti sama.

11. Toženkino sklicevanje na arbitražni dogovor je zgrešeno. Pogoj za njegovo veljavnost je namreč popolna izključitev sodne pristojnosti. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen, ker pravdni stranki nista pristali na dokončnost in izvršljivost arbitražne odločbe, ampak sta končno odločitev v sporu prepustili sodišču. Potemtakem ne gre za procesno oviro, zaradi katere sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o tožbenem zahtevku; za povrh je ta ugovor prepozen, saj ga lahko tožena stranka uveljavlja najpozneje v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 11. člena Zakona o arbitraži).

12. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da tožnica, ki je tožbo vložila (le) v svojem imenu, ni upravičena zahtevati od toženke, naj dostop omogoči in se v bodoče vzdrži njegovega omejevanja ali onemogočanja tudi za pooblaščene osebe drugih etažnih lastnikov stavbe. Tožbeni zahtevek v tem delu nima materialnopravne podlage. Tožnica navedene delne nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi torej moralo tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti (četrti odstavek 318. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato delno ugodilo toženkini pritožbi in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), saj zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo.

13. Toženka je s pritožbo v pretežnem delu propadla, zato mora tožnici povrniti vse njene stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s tretjim odstavkom 154. členom ZPP). Tožnica jih je priglasila v skladu z Odvetniško tarifo. Skupaj znašajo 279,99 EUR, obsegajo pa nagrado za sestavo odgovora, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV. Če bo toženka s plačilom zamujala, bo po poteku izpolnitvenega roka dolgovala še zakonske zamudne obresti od navedenega zneska (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 299. in 378. člena Obligacijskega zakonika).