Jedro

Dejstvo, da Delovno sodišče v Kopru kot stvarno in krajevno pristojno sodišče za odločanje v tem sporu posluje v sodni stavbi, s katero upravlja Okrožno sodišče v Kopru, in kjer je tretji tožnik, zaposlen pri prvem tožencu, opravljal delo varnostnika in receptorja (na podlagi pogodbe med drugim tožencem in Okrožnim sodiščem v Kopru), ne predstavlja drugega tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Drugi toženec je s sklicevanjem na določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker naj bi za to obstajali „drugi tehtni razlogi.“ Te povezuje s tem, da je bil tretji tožnik od leta 1999 dalje zaposlen pri prvem tožencu, ta pa je bil v poslovnem razmerju z Okrožnim sodiščem v Kopru, ki posluje na istem naslovu kot Delovno sodišče v Kopru. Tretji tožnik je bil varnostnik in receptor. Od leta 2010 je delal prav na sedežu obeh sodišč. Med njim in ostalimi zaposlenimi se je oblikovala službena in osebna povezanost. Prihajalo je do osebnih stikov, sicer pa je Delovno sodišče v Kopru majhno sodišče, kar posledično vodi do večje in ožje povezanosti ter bližine med zaposlenimi in sodelavci. Konkretni delovni spor je neposredno povezan z dejstvom, da je tretji tožnik prenehal opravljati delo varnostnika in receptorja in mu je prenehala zaposlitev na lokaciji sodišča, ki sedaj vodi postopek in bo odločilo o utemeljenosti njegovega zahtevka. Te okoliščine bi utegnile negativno vplivati na percepcijo javnosti glede nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Gre za občutljivo zadevo, v katero sta vpletena tretji tožnik kot obe toženi stranki ter seveda sodišče in vsi zaposleni na sodišču. 2. Tožniki v odgovoru na predlog za delegacijo prerekajo navedbe drugega toženca. Navajajo, da tretji tožnik ni bil zaposlen na sodišču, temveč je opravljal storitve varovanja po navodilih in pod nadzorom delodajalca – prvega toženca. Kot neutemeljene zavračajo navedbe o osebni povezanosti med tretjim tožnikom in osebjem sodišča. Tožnik se je nahajal na vhodu oziroma na recepciji, prostori Delovnega sodišča v Kopru pa se nahajajo v prvem nadstropju. Zgolj na podlagi teh dejstev „ni mogoče utemeljevati predloga po 67. členu ZPP.“

3. Predsednica sodišča je v zvezi s predlogom za delegacijo pristojnosti pojasnila, da je bila „prvo tožena stranka na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju oziroma opravljanju storitev varovanja v poslovnem razmerju z Okrožnim sodiščem v Kopru, kot upravljalcem stavbe na naslovu Ferrarska ulica 9, kjer ima svoje prostore tudi Delovno sodišče v Kopru. Z varnostniki oziroma receptorji, zaposleni na delovnem sodišču nimamo posebnih kontaktov, kot tudi ne osebnega znanstva.“

4. Predlog ni utemeljen.

5. Temeljni razlogi oziroma namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP so smotrnost in ekonomičnost oziroma drugi tehtni razlogi. Slednji se vežejo predvsem na zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti dvome, ki bi lahko omajali zaupanje strank v odločanje sodišča. 6. Prav na ta razlog se v predlogu sklicuje drugi toženec, vendar neutemeljeno. Dejstvo, da Delovno sodišče v Kopru kot stvarno in krajevno pristojno sodišče za odločanje v tem sporu posluje v sodni stavbi, s katero upravlja Okrožno sodišče v Kopru, in kjer je tretji tožnik, zaposlen pri prvem tožencu, opravljal delo varnostnika in receptorja (na podlagi pogodbe med drugim tožencem in Okrožnim sodiščem v Kopru), ne predstavlja drugega tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP (1). Drugi toženec tudi sicer ni konkretiziral povezav oziroma osebnih znanstev med tretjim tožnikom in zaposlenimi na Delovnem sodišču v Kopru. Te so prerekali tudi tožniki, izrecno pa jih je zanikala predsednica sodišča. 7. Glede na navedeno in upoštevajoč sodno prakso ne gre za utemeljen razlog za delegacijo pristojnosti, zaradi česar je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (2).

Op. št. (1): Ta razlog se sicer nanaša na celotno sodišče. Op. št. (2): Vrhovno sodišče opozarja tudi na dosedanjo sodno prakso. Tako je v podobni zadevi (VIII R 14/2010 z dne 7. 9. 2010) kot tožena stranka celo nastopala Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Kopru. Kljub temu je odločilo, da drugega tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP ne predstavlja dejstvo, da Delovno sodišče v Kopru (kot stvarno in krajevno pristojno sodišče za odločanje) posluje v sodni stavbi, s katero upravlja Okrožno sodišče v Kopru, pri katerem tožnik opravlja delo.