Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izdaja odločbe na podlagi nejasne in nepopolne vloge, ki lahko vpliva na rešitev stvari, pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 11.11.1993.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep prvostopnega organa, ki je zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi navaja, da je odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna, saj je iz podatkov spisa razvidno, da so parcele, ki so predmet predloga za izdajo začasne odredbe, vse zazidana stavbna zemljišča, na katerih so zgrajene poslovne stavbe, parkirišče oziroma urejene javne površine. Po 2. odstavku 32. člena zakona o denacionalizaciji (ZDEN) se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. V tem primeru je nesporno, da so na teh parcelah zgrajeni objekti, ki so premoženje ... oziroma ..., torej objekti niso v lasti upravičenca. Za nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti v naravi, pripada upravičencu odškodnina in zato ne morejo biti predmet zavarovanja z začasno odredbo po določbah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP). Zavoda ... ni mogoče šteti za zavezanca, saj se nepremičnine zgrajene na podržavljenih stavbnih zemljiščih nahajajo v sredstvih oziroma premoženju ... in ... in ne IZTR-ja.
Tožnik v tožbi navaja, da je vložil predlog za izdajo začasne odredbe za navedene nepremičnine in sicer za vrnitev v last in posest solastniškega deleža 1.020.574,26 DEM pri ... in 196.250,50 DEM pri ... Na parc. št. 142/13 je v zemljiški knjigi še vedno kot imetnik pravice uporabe vpisan IZTR in ta nepremičnina ni prenesena na ... ali ... Tožena stranka je dolžna spoštovati obstoječe zemljiškoknjižno stanje, za morebitne dejanske spremembe, ki zemljiškoknjižno niso bile izvedene, pa bi se morala pobrigati ... in ... oz. jih uveljavljati v tem postopku, če z začasno odredbo ne bi bila zadovoljna. Tudi pri zemljiščih parc. št. 1038/1 in 1038/2 (prav Kapucinsko predmestje), na katerih naj bi stali objekti ... in ..., gre za vprašanje, koliko celotne nepremičnine tvorijo zazidana stavbna zemljišča, oziroma je odprto vprašanje, kakšna naj bo funkcionalna površina zemljišč k zgrajenim stavbam, kar bi bilo treba v postopku pred lastninjenjem ugotoviti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, sodišču je poslala le spise. Na tožbo so odgovorile prizadete stranke.
Slovenski odškodninski sklad meni, da je tožba tožeče stranke utemeljena in da je zakonsko utemeljena zahteva po vzpostavitvi kapitalskega deleža na podjetjih.
Podjetje ... se strinja z odločitvijo tožene stranke, da ni pogojev za vračanje stavbnih parcel, ki so bile po podržavljenju pozidane. Sploh se sprašuje ali je sama v tem postopku lahko zavezanec, saj je sporna parcela, na kateri so parkirišča, javna površina v lasti IZTR, zavezanec pa je lastnik podzemnih garaž, ki niso bile nikoli v lasti tožeče stranke. Zavezanec med svojimi sredstvi sploh nima premoženja, ki je bilo tožeči stranki podržavljeno.
Podjetje ... se prav tako strinja z odločitvijo tožene stranke in meni, da tožeči stranki pripada le odškodnina, za katero pa je zavezan Slovenski odškodninski sklad. Na spornih parcelah ima v zemljiški knjigi še vedno vpisano pravico uporabe IZTR.
Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja tožnik. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe za nepremičnine parc. št. 142/13 in 142/15 vpisani v vl. št. 236 in parc. št. 1038/1 in 1038/2 vpisani v vl. št. 1240 in sicer za vrnitev v last in posest solastninskega deleža v vrednosti 1.020.574.26 DEM pri ... in 196.250.50 DEM pri ... Po mnenju sodišča pa tožnikova vloga ni jasna, saj iz nje ni mogoče razbrati, kaj dejansko tožnik zahteva oziroma predlaga, prav od tega pa je odvisna rešitev stvari. Kolikor se zahtevek tožnika nanaša na vzpostavitev lastninskega deleža na nepremičninah, ki stojijo na zemljiščih, ki so bila tožniku podržavljena, bi bila lahko rešitev stvari drugačna kot v primeru, če bi tožnik zahteval zavarovanje lastninskega deleža v vrednosti pozidanih zemljišč na pravnih osebah oziroma podjetjih, v katerih premoženju so ta zemljišča. V tem primeru se zahtevek glasi na vrnitev "v last in posest solastninskega deleža v navedenih vrednostih pri ... in pri ...", kar se lahko razume ali kot vzpostavitev lastninskega deleža na nepremičninah (vrnitev v last in posest solastninskega deleža) ali vzpostavitev lastninskega deleža na pravnih osebah. Organ ne more sam ugotavljati in predpostavljati smisla nejasnega zahtevka, ampak mora v takem primeru v skladu z 68. členom zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) stranko pozvati, da se o svojem zahtevku izjavi in ga jasno opredeli. Vodenje postopka in izdaja odločbe na podlagi nejasne in nepopolne zahteve v tem primeru predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ki lahko vpliva na rešitev stvari. Sodišče pri tem posebej pripominja, da v skladu z 42. členom ZDEN v primerih, ko nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest v naravi oziroma glede nje vzpostaviti lastninskega deleža (npr. 32. člen ZDEN), upravičenec do denacionalizacije lahko zahteva vrnitev podržavljene nepremičnine v obliki obveznic oziroma delnic odškodninskega sklada ali pa zahteva delež na dosedanjem družbenem kapitalu podjetja (kolikor je podržavljena nepremičnina premoženje oziroma sredstvo podjetja) in s tem prevzame podjetniško tveganje. V takem primeru ima tudi pravico, da v skladu z določbami zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in 7/93) predlaga zavarovanje lastninskega deleža na družbenem kapitalu podjetja.
Ker so bila v postopku bistveno kršena pravila postopka je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot ZUP uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94), odpravilo.