Jedro

Glede presoje učinkov razveljavitvenih odločb ustavnega sodišča, je potrebno uporabiti določilo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču, po katerem se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj in sicer zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa, pritožbenih stroškov pa ni priglasil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je predlagatelj 28.11.2011 vložil predlog za odpust obveznosti v skladu z določbami ZPUOOD. Po vložitvi predloga za odpust obveznosti, a še pred njegovo odločitvijo, je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 (Ur.l. RS, št. 36/2012 z dne 18. 5. 2012) razveljavilo 1. do 17. člen navedenega zakona, razveljavitev pa je začela učinkovati naslednji dan po objavi citirane odločbe ustavnega sodišča, torej 19. 5. 2012. 5. Pritožbeni očitek o napačni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da je glede presoje učinkov razveljavitvenih odločb ustavnega sodišča potrebno uporabiti določilo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94, ZUstS), po katerem se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Iz zakonskega določila torej izhaja, da se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki nastanejo po začetku učinkov razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča. Prav tako pa se razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če o takih razmerjih še ni bilo pravnomočno odločeno. ZUstS torej za te slednje primere predpisuje, da razveljavitev zakona učinkuje za nazaj, zaradi česar so napačna pritožbena naziranja, da bi sodišče moralo uporabiti zakonske določbe, ki so veljale do 19. 5. 2012. 6. Ker je z razveljavitvijo določb ZPUOOD odpadla pravna podlaga za odločanje o odpustu obveznosti, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Na tak zaključek ne more vplivati niti pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje o zadevi odločalo več kot 5 mesecev, zaradi česar je bila kršena pritožnikova pravica do enakega varstva po 22. členu Ustave. V kolikor pritožnik meni, da je bilo odločanje predmetni zadevi nerazumno dolgo, je to lahko razlog za druge postopke, ne more pa to vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).