24. 10. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Višjega sodišča v Mariboru, na seji 24. oktobra 2013

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti prvega odstavka 13. člena in drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je s sklepom št. I Cp 1013/2012 z dne 29. 8. 2013 prekinilo postopek odločanja o pritožbi tožene stranke zoper sodbo, s katero je Okrožno sodišče ugodilo zahtevku tožečih strank na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (izročilne pogodbe). Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je vložilo zahtevo, naj Ustavno sodišče oceni ustavnost prvega odstavka 13. člena in drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagatelj izpodbijano zakonsko ureditev razlaga tako, da sodišču onemogoča, da bi po pravnomočni rešitvi predhodnega vprašanja na matičnem področju prekinilo pravdni postopek ali ohranilo v veljavi že vzpostavljeno prekinitev do odločitve o izrednem pravnem sredstvu, ki je vloženo zoper pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja. Sodišče naj bi moralo tako ravnati tudi, ko meni, da predhodno vprašanje ni bilo pravilno rešeno. Po mnenju predlagatelja sta prvi odstavek 13. člena in drugi odstavek 208. člena ZPP v neskladju z 22. členom Ustave, ker dopuščata možnost, da se "v dveh zadevah o isti pravici odloči drugače", predvsem tedaj, ko je v postopku, kjer se predhodno vprašanje rešuje na matičnem področju, revizija dopuščena že na podlagi zakona, v postopku, kjer ta odločitev predstavlja predhodno vprašanje, pa bi jo moralo Vrhovno sodišče šele dopustiti.

B.

2.Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora na podlagi 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena ZUstS prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti. Da zahteva sodišča zadosti tej procesni predpostavki, se mora nanašati na tiste določbe zakona, na katere mora sodišče opreti svojo odločitev o stvari, in ne zadošča kakršna koli zveznost med domnevno protiustavnim zakonom in konkretnim sodnim postopkom.

3.V obravnavanem primeru mora predlagatelj razsoditi o pritožbi zoper sodbo, s katero so tožniki na prvi stopnji uspešno izpodbili pravno dejanje dolžnika, storjeno v škodo upnikov. Eden od pogojev za uspeh s to vrsto izpodbojne tožbe je, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo (prvi odstavek 255. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo – OZ). Okrožno sodišče v Mariboru je v obrazložitvi sodbe št. II P 827/2011 z dne 6. 4. 2012 ugotovilo, da imajo tožeče stranke do dolžnika zapadle odškodninske terjatve. S tem je na podlagi 13. člena ZPP samo rešilo predhodno vprašanje, od katerega je bila odvisna njegova odločitev o izpodbojnem zahtevku. Vendar je bilo pozneje na matičnem področju s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cpg 60/2012 z dne 6. 6. 2012 to predhodno vprašanje rešeno drugače, saj je bil odškodninski zahtevek zoper dolžnika pravnomočno zavrnjen. Predlagatelj je nato v pritožbenem postopku zoper sodbo št. II P 827/2011 s sklepom št. I Cp 1013/2012 z dne 26. 2. 2013 sklenil, da ne bo sam reševal (sicer že pravnomočno rešenega) predhodnega vprašanja obstoja zapadlih terjatev tožnikov do dolžnika, zato je pravdni postopek prekinil do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji zoper sodbo št. Cpg 60/2012. Vrhovno sodišče je s sklepom št. Cp 8/2013 z dne 29. 5. 2013 navedeni sklep predlagatelja o prekinitvi razveljavilo in opozorilo: (1) da lahko na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP le sodišče prve stopnje odredi prekinitev postopka, ker sklene, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, in (2) da lahko tudi sodišče prve stopnje zaradi drugega odstavka 208. člena ZPP tako ravna samo do tedaj, ko postane odločitev o predhodnem vprašanju pravnomočna, ne pa do tedaj, ko Vrhovno sodišče odloči o izrednem pravnem sredstvu, vloženem zoper pravnomočno odločbo.

4.V obravnavanem primeru predlagatelj meni, da bi bilo treba pritožbeni postopek, v katerem odloča, prekiniti do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji zoper sodbo o predhodnem vprašanju. Tako predlagatelju (če bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo) ne bi bilo treba slediti odločitvi Višjega sodišča v Celju o (ne)obstoju zapadlih terjatev do dolžnika, za katero meni, da je zmotna. Vendar predlagatelj zmotno meni, da mu želeno prekinitev postopka preprečujeta samo izpodbijani določbi ZPP, iz katerih sicer res izhaja, da je pravdno sodišče vezano na pravnomočno odločitev pristojnega organa o predhodnem vprašanju in da po pravnomočnosti te odločitve prekinitev postopka ne pride več v poštev. Vrhovno sodišče je namreč sklep predlagatelja o prekinitvi pravde razveljavilo iz dveh razlogov, od katerih vsak samostojno utemeljuje napačnost odločitve o prekinitvi postopka. Poleg izpodbijanega drugega odstavka 208. člena ZPP prekinitev preprečuje tudi razlaga Vrhovnega sodišča, da lahko le sodišče prve stopnje odredi prekinitev postopka, ker predhodnega vprašanja ne bo reševalo sámo, funkcija pritožbenega sodišča pa je pretežno kontrolna (preizkusiti mora, ali je sodišče prve stopnje predhodno vprašanje rešilo pravilno). Iz zahteve predlagatelja ne izhaja, da se s to razlago ZPP[1] ne strinja. Na podlagi navedenega je jasno, da predlagatelj ni pristojen uporabiti izpodbijanih določb ZPP. Zato ni izpolnjena predpostavka zveznosti med domnevno protiustavnim zakonom ter konkretnim sodnim postopkom iz 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena ZUstS. Tudi če navedenih določb ZPP ne bi bilo, bi predlagatelj moral nadaljevati postopek in odločiti o pritožbi že samo zato, ker sodišče druge stopnje ne more odrediti prekinitve pravde zaradi čakanja na odločitev o predhodnem vprašanju. Zato je bilo treba zahtevo zavreči.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in druge alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

Opomba

[1]Očitno utemeljeno na drugem odstavku 205. člena ZPP, ki določa, da sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje.