Jedro

Vročitev je torej opravljena s potekom 15 dnevnega roka od dne, ko je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno v hišnem predalčniku, in ni pravno odločilen dan, ko je bilo pisanje dejansko puščeno v poštnem predalčniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnika krijeta sama vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovora dolžnikov z dne 14. 12. 2021 zoper sklep o izvršbi z dne 16. 11. 2021 kot prepozna.

2. Prva dolžnica in drugi dolžnik (v nadaljevanju: dolžnika) po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbijata ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlagata, da njuni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Priglašasta pritožbene stroške.

Navajata, da sta v ugovoru predlagala tudi izvedbo dokazov z zaslišanjem poštarja in poizvedbe pri Pošti Slovenije, d. o. o. v zvezi z dejansko vročitvijo sklepa o izvršbi. Nesporno dejstvo, da sta sklep o izvršbi dejansko prejela 6. 12. 2021, sporno pa je dejstvo, kdaj je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno v hišnem nabiralniku in po katerem poštarju. Pošta Slovenije v odgovoru 1. 3. 2022 sodelavca ni identificiralo, sodišče pa ga tudi ni zaslišalo. Sodišče predlaganega dokaza z zaslišanjem poštarja ni izvedlo, dolžnika pa navedenega dokaza nista umaknila. V tem delu je izpodbijani sklep neobrazložen, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj o odločilnih dejstvih kdo in kdaj je obvestilo pustil v hišnem nabiralniku ni bil izveden noben dokaz. Nadalje navajata, da na obvestilu o puščeni pošiljki ni bil naveden pravni pouk, da se bo pisanje štelo za vročeno z iztekom roka za dvig pošiljke in ne z dejansko vročitvijo sklepa. Fikcijo vročitve je potrebno obravnavati kot poseg v 22., 23. in 25. člen Ustave RS. Fikcija vročitve bo nujna, če bo sodišče skrbno, a neuspešno pri drugih učinkovitih ukrepih za zagotovitev dejanske vročitve sodnega pisanja. Pri presoji skrbnosti sodišča je potrebno upoštevati tudi dolžnost sodišča, da se ustrezno odzove na ravnanja, ki izkazujejo očitno zlorabo procesnih pravic, kot izhaja iz konkretnega primera. Dolžnika sta trdila in dokazovala, da sta pisanje prejela 6. 12. 2021, začetek roka za vložitev ugovora je začel teči od dneva dejanske vročitve naprej, zato sta ugovora pravočasna. Navajata tudi, da neizvajanja javne poštne službe in vročitve sodnih pošiljk v soboto in nedeljo, predstavlja tudi kršitev univerzalne poštne storitve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno (tretji odstavek 9. člena ZIZ).

5. Dolžnika sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očitata zmotnost ugotovitve, da sta obvestili o prispelem pismu, ki se vroča osebno (sklep o izvršbi z dne 16. 11. 2021) prejela v četrtek 18. 11. 2021. Iz spisa izhaja, da ob poskusu vročitve navedenega pisanja v četrtek 18. 11. 2021, pri dolžnikoma ni bilo nikogar, ki bi pisanja prevzel, zato sta jima bili tega dne puščeni obvestili o prispelem pismu v hišnem predalčniku (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnika sta že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da se naj nujna vloga obravnava tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z dejansko vročitvijo oziroma pustitvijo sklepa o izvršbi v poštnem nabiralniku. Navedla sta, da redno pregledujeta svoj poštni nabiralnik in pred 6. 12. 2021 nobena pošta, sploh pa ne sklep o izvršbi, ni bil puščen v nabiralniku. Predlagala sta zaslišanje poštarja, dolžnikov in opravo poizvedb pri Pošti Slovenije. Pošta Slovenije je v odgovoru 1. 3. 2022 pojasnila, da je vročevalec 18. 11. 2021 poizkušal vročiti pisanji dolžnikoma osebno, vendar vročitev ni bila mogoča, zato je v hišni predalčnik vložil obvestili o prispelem pismu. Ker dolžnika pisanji nista prevzela na pošti v roku za prevzem, sta jima bili pisanji po preteku tega roka 6. 12. 2021 vloženi v omenjeni hišni predalčnik. Dolžnika sta nato glede na prejet odgovor Pošte Slovenija 1. 3. 2022 navedla, da glede na dejstvo, da je bila vročitev sklepa o izvršbi z dne 16. 11. 2021 opravljena 6. 12. 2021, izvedba zaslišanja dolžnikov v zvezi z dejstvom, da sta pisanji dejansko prejela 6. 12. 2021, ni potrebna, in predlagala, da se narok prekliče. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da sta dolžnika smiselno umaknila predlog za njuno zaslišanje, zato pravilno tega dokaza ni izvedlo. Pri postopku vročanja pisanja, ki se vroča osebno stranki, se ob neuspelem poskusu osebne vročitve, pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja obvestilo o prispelem pisanju, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V primeru, če naslovnik pisanja v roku ne dvigne, se šteje pisanje za vročeno, s potekom 15 dnevnega roka od dne, ko je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno v hišnem predalčniku, in ni pravno odločilen dan, ko je bilo pisanje dejansko puščeno v poštnem predalčniku (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vročitev je torej opravljena s potekom 15 dnevnega roka od dne, ko je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno v hišnem predalčniku, in ni pravno odločilen dan, ko je bilo pisanje dejansko puščeno v poštnem predalčniku. Ker sta dolžnika predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem poštarja v zvezi dejstvom, kdaj je bil sklep o izvršbi dejansko puščen v hišnem predalčniku, kar niti ni pravno odločilno, in ne v zvezi z dejstvom, kdaj je bilo obvestilo o prispelem sklepu o izvršbi puščeno v hišnem predalčniku, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem poštarja, poleg tega pa sta dolžnika sama predlagala, da se narok 4. 5. 2021, na katerem naj bi se ugotavljala pravilnost vročitve sodnega pisanja, prekliče, zato ni podana smiselno pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dodati pa je tudi, da je sodišče prve stopnje predlog dolžnikov za vrnitev v prejšnje stanje s sklepom z dne 4. 8. 2022 zavrnilo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kar tudi potrjujejo podatki v spisu, da je bil sklep o izvršbi z dne 16. 11. 2021 s fikcijo osebno vročen dolžnikoma v petek 3. 12. 2021. Ob poskusu vročitve navedenega pisanja v četrtek 18. 11. 2021, pri dolžnikoma ni bilo nikogar, ki bi pisanje prevzel, zato jima je bilo tega dne puščeno obvestilo o prispelem pismu v hišnem predalčniku (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnika pisanja v 15 dneh nista dvignila, zato se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka v petek 3. 12. 2021 (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno izpostavljanje dolžnikov, da sta vložila ugovor v roku 8 dni od datuma, ko jima je bil sklep o izvršbi odložen v poštni predalčnik (v ponedeljek 6. 12. 2021), kot je že bilo pojasnjeno, ne vpliva na pravilnost ugotovitve o vročitvi sklepa o izvršbi. Če je rok za vložitev ugovora določen v dnevih, se dan vročitve ne všteje v tek roka, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je rok za vložitev ugovora začel teči naslednji dan po vročitvi v soboto 4. 12. 2021 in se je ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iztekel v ponedeljek 13. 12. 2021. Ob navedenem je pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnikov, ki sta ga vložila v torek 14. 12. 2021, prepozen, saj je bil vložen po izteku ugovornega roka. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje glede pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi navedlo vse razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in si med seboj ne nasprotujejo, zato je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti in ni podana pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Pojasniti pa je tudi, da obvestilo o opravljeni vročitvi predstavlja javno listino, tudi glede opozorila, da se bo pisanje v primeru njegovega neprevzema štelo za vročeno s potekom 15 dnevnega roka. V drugem odstavku 12. člena Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku je določeno, da je na zadnji strani obvestila natisnjen pravni pouk, da če pisanje v roku ne bo prevzeto, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku roka za prevzem pisanja, po poteku tega roka pa bo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Tako ZPP kot navedeni pravilnik predvidevata samo eno obvestilo naslovniku o prispelem pismu in njegovo vsebino. Obvestila so tipska in ni nobenega razloga, da bi zgolj na obvestilu za konkretnega dolžnika, ne bilo pravnega pouka, da se bo pisanje štelo za vročeno.

8. Iz vseh navedenih razlogov dolžnika neutemeljeno pritožbeno izpostavljata, da je sodišče prve stopnje s postopkom vročanja sklepa o izvršbi s fikcijo, ki je bila pravilno opravljena skladno z določbami 142. člena ZPP, kršilo njune ustavne pravice iz po 22. členu (enako varstvo pravic), 23. členu (pravica do sodnega varstva) in 25. členu (pravica do pravnega sredstva) Ustave RS.

9. Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

10. Dolžnika sama krijeta svoje pritožbene stroške, saj jim ti niso bili neutemeljeno povzročeni, ker s pritožbo nista bila uspešna (šesti odstavek 38. člena ZIZ).