Jedro

Tožnik je med pravdo spremenil tožbeni zahtevek tako, da je kapitalizirane obresti pripisal glavnici. Za presojo dovoljenosti revizije se tako kapitalizirane obresti ne upoštevajo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredni zahtevek za plačilo zavarovalnine.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo vlaga revizijo tožeča stranka. V njej uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču predlaga, "naj drugostopenjsko sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi." Revident uvodoma utemeljuje, zakaj meni, da je revizija dovoljena. Navaja, da je vtoževana glavnica znašala 458.069 SIT. Po predpisanih zamudnih obrestih pa je zahtevek tožeče stranke pred izdajo sodbe na prvi stopnji znašal 1.767.861,73 SIT. Po tako specificiranem zahtevku naj bi bila revizija dovoljena. Zaradi narave odločitve revizijsko sodišče ostalih revizijskih navedb ni povzelo.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je v tej pravdi uveljavljala plačilo zavarovalnine v znesku 457.056 SIT (sedaj 1907,32 EUR). Med pravdo je tožbo spremenila tako, da uveljavlja primarni zahtevek v višini 1.767.861,73 SIT (sedaj 7377,16 EUR), ki pa po vsebini predstavlja vsoto prej navedene glavnice in kapitaliziranih obresti, kot so se natekle do 10.9.2004 (torej pretežno celo med samo pravdo). S podrednim zahtevkom pa še vedno uveljavlja plačilo 457.069 SIT (sedaj 1907,32 EUR) ter enake obresti, le da so izražene opisno. Primarni in podredni zahtevek sta torej isti zahtevek, le da izražen na dva različna načina.

Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Ker uveljavlja tožeča stranka v tej pravdi plačilo glavnice, se obresti, pa čeprav se njihovo plačilo uveljavlja v kapitaliziranem znesku, ne upoštevajo. Ob obstoju glavnega zahtevka za plačilo glavnice ne more dobiti zahtevek za plačilo (pa čeprav kapitaliziranih) obresti narave glavnega zahtevka(1).

V obravnavani zadevi se tako izkaže, da je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje enaka zavrnjenemu delu glavnega dela zahtevka. Ta pa znaša 1907,32 EUR in ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, ki znaša 4172,93 EUR. V skladu z navedenim določilom zato revizija v obravnavani zadevi ni dovoljena ter jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Tako npr. tudi sklep VS RS, opr. št. II Ips 360/2003.