Jedro

Ob upoštevanju dejstva, da je bila tožnica v sporočilu o neuspeli osebni vročitvi poučena, da bo po tem roku dokument puščen v hišnem predalčniku, kar pa ji v obravnavanem primeru ni bil, temveč ji je bil dokument ponovno poslan s priporočeno pošto, sodišče šteje, da je bila vročitev pravilno opravljena šele z dnem ponovne vročitve dokumenta.

Na vročitev in pravne učinke upravnega razmerja praviloma strankin ugovor, da pooblaščenca ni pooblastila, če za to ni posebej izkazanih znakov, ne vpliva. Gre za odgovornost pooblaščenca do stranke oziroma za njuno notranje razmerje, kar pa na pravilnost opravljene vročitve ne vpliva.

Tožnica ne more uspeti s pavšalnimi in neizkazanimi navedbami o tem, da naj bi bila nekaj dni odsotna oziroma da naj ji mož ne bi pravočasno izročil pošiljke, domnevne nepravilnosti pri vročanju pa sicer tudi ne predstavljajo razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota (v nadaljevanju: FURS), je s sklepom št. DT 4934-108364/2020-7 z dne 21. 12. 2020 **(prvi izpodbijani sklep**) zavrgel pritožbo tožnice, kot prepozno (1. točka izreka). Sklenil je tudi, da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa (2. točka izreka), in da posebni stroški postopka niso bili zaznamovani (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve sklepa o zavrženju prepozne pritožbe izhaja, da je bil sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4934-108364/2020-1 z dne 30. 10. 2020 tožnici vročen v skladu s četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Sporočilo o neuspeli osebni vročitvi je bilo tožnici puščeno v hišnem predalčniku 30. 10. 2020. Iz navedenega sporočila izhaja, da lahko v primeru neuspešne osebne vročitve dolžnik prevzame dokument na FURS. Če dolžnik ne prevzame dokumenta v 15-dnevnem roku, se po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je vročitev opravljena z dnem poteka tega roka. Vročitev se tako šteje za opravljeno z dnem 14. 11. 2020. 3. FURS je nadalje ugotovil, da se je 8-dnevni rok za pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi na premičnine iztekel 22. 11. 2020, tako da je pritožba, ki jo je tožnica poslala priporočeno po pošti 7. 12. 2020, prepozna in jo je zato, na podlagi 240. člena ZUP, kot prepozno, zavrgel. 4. Tožnica je 14. 12. 2020 vložila še predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je FURS s sklepom št. 4934-108374/2020-8 z dne 21. 12. 2020 **(drugi izpodbijani sklep)** zavrnil. 5. Iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je razvidno, da je tožnica pridobila kopijo vročilnice pošte ..., ki naj bi sklep 24. 11. 2020 napačno vročila A. A., ki stanuje na istem naslovu kot tožnica. FURS pojasnjuje, da je bil sklep št. DT 4934-108364/2020-1 z dne 30. 10. 2020 tožnici poslan samo v vednost, saj je bil vročen že 14. 11. 2020, in sicer s pretekom 15-dnevnega roka, ki je začel teči 30. 10. 2020, ko je bilo tožnici puščeno sporočilo o neuspeli osebni vročitvi v hišnem predalčniku (t. j. s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP).

6. Zoper sklep o zavrženju prepozne pritožbe je tožnica vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance z odločbo št. DT-499-29-19/2021-2 z dne 23. 11. 2021 zavrnilo. Z odločbo št. DT-499-29-18/2021-2 z dne 23. 11. 2021 pa je Ministrstvo za finance zavrnilo tudi pritožbo tožnice zoper sklep o zavrnitvi predloga zavrnitev v prejšnje stanje.

_Tožbene navedbe_

7. Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu zoper sklep o zavrženju prepozne pritožbe in zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega predpisa in bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Pojasnjuje, da se je v obeh zadevah sklicevala na nepravilno vročitev sklepa o davčni izvršbi na premičnine z dne 30. 10. 2020, ki ga je FURS 23. 11. 2020 poslal po pošti na njeno ime, vročitev pa je bila s strani pismonoše opravljena tako, da je 24. 11. 2020 poštar listino vročil njenemu možu A. A., ki za sprejem pošiljke ni bil pooblaščen. Ker je zakonsko določena osebna vročitev po ZUP, je očitno bila vročitev nepravilno opravljena, kar je imelo za posledico izgubo rokov za uporabo pravnih sredstev.

8. Tožnica pojasnjuje, da je v oba spisa predložila fotokopijo ovojnice, v kateri ji je FURS poslal listine, kar negira navedbe drugostopenjskega organa, češ da naj bi pismonoša v njen domači poštni nabiralnik vrgel obvestilo o poslani pošiljki. Pismonoša je vrnil povratnico, vendar pa FURS na nepravilno vročeno pošiljko ni reagiral. 9. Tožnica nadalje uveljavlja tudi zastaranje izterjave obveznosti in nepravilni izračun obresti. Predlaga, da se obe izpodbijani odločbi (oziroma sklepa) odpravita, in da sodišče toženi stranki naloži povrnitev stroškov, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

_Odgovor tožene stranke na tožbo_

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvah upravnih odločb, kot neutemeljeno, zavrne.

_Druge navedbe_

11. Tožnica v pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene stranke in opozarja, da tožena stranka ni odgovorila na navedbe glede zastaranja.

**K I. točki izreka sodbe:**

12. Tožba ni utemeljena.

13. V predmetni zadevi je med strankama sporna pravilnost vročitve sklepa FURS o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4934-108364/2020-1 z dne 30. 10. 2020 in ali je utemeljen predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje.

14. V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, vročajo v fizični obliki osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Navedena določba pa ne pomeni, da mora biti osebna vročitev vselej opravljena na način, da se pisanje izroči osebno v roke naslovniku (kar v praksi večkrat niti ni izvedljivo), temveč se za pravilno opravljeno osebno vročitev, med drugim, šteje tudi vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik (tretji in četrti odstavek 87. člena ZUP) in vročanje po pooblaščencu za vročitve (89. člen ZUP).

15. Če se vročitev ne da opraviti, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).

16. V obravnavani zadevi se je upravni organ skliceval na sporočilo o neuspeli osebni vročitvi po ZUP z dne 30. 10. 2020, ki je bilo vloženo v hišni predalčnik na naslovu tožničinega prebivališča. V navedenem sporočilu je bila tožnica obveščena, da lahko dokument osebno prevzame pri FURS. Opozorjena je bila, da če dokumenta ne bo prevzela v 15-dnevnem roku, se po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem poteka tega roka, po tem roku pa bo dokument puščen v hišnem predalčniku. Opozorjena je bila tudi, da če bo hišni predalčnik takrat neuporaben, bo dokument izročen organu, ki je odredil vročitev.

17. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče (kateremu je sledil tudi upravni organ), da določba, da vročevalec po preteku 15-dnevnega roka pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika, če ga ta ima, sicer pa vrne pošiljko pošiljatelju, na trenutek vročitve ne more vplivati.1

18. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja (navedeno ni razvidno niti iz spisovne dokumentacije), da bi bilo v konkretnem primeru pisanje puščeno v hišnem predalčniku na tožničinem naslovu, temveč je FURS 23. 11. 2020, po tem, ko se je rok za pritožbo že iztekel, na tožnico naslovil priporočeno pošiljko s predvideno osebno vročitvijo po ZUP. Upravni organ je v sklepu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer pojasnil, da je s tem tožnici posredoval dokument v vednost, vendar pa sodišče, ob upoštevanju dejstva, da je bila tožnica v sporočilu o neuspeli osebni vročitvi po ZUP z dne 30. 10. 2020 poučena, da bo po tem roku dokument puščen v hišnem predalčniku, kar pa ji v obravnavanem primeru ni bil, temveč ji je bil dokument ponovno poslan s priporočeno pošto, šteje, da je bila vročitev pravilno opravljena šele z dnem ponovne vročitve dokumenta. Pri tem sodišče poudarja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo nikakršne okoliščine, ki bi utemeljevale, da dokument ni bil puščen v hišnem predalčniku iz razlogov na strani tožnice (npr. da bi bil hišni predalčnik ob poskusu vročitve neuporaben), temveč vročevalec tožnici očitno niti ni poskušal pustiti dokumenta v hišnem predalčniku. Glede na takšno situacijo pa sodišče šteje, da vročitev ni bila opravljena v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP, saj le-ta izrecno predvideva, da je po preteku roka dokument puščen v hišnem predalčniku, česar pa organ v konkretnem primeru ni zagotovil, temveč je pošiljko ponovno vročal s priporočeno pošto. Posledično je tožnica lahko utemeljeno pričakovala, da je bila vročitev pravilno opravljena šele z dnem ponovnega osebnega vročanja po ZUP. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz Komentarja ZUP2 k 87. členu ZUP, in sicer, da če se (ob ugovoru strank) vroča ponovno oziroma na novo, se štejejo učinki pisanja šele od nove vročitve, čeprav je bila sicer že prvotna vročitev veljavna.

19. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZUP lahko stranka pooblasti določeno osebo, ki naj se ji vročajo vsi dokumenti zanjo (pooblaščenec za vročitve). Kadar stranka o obstoju pooblastila ne obvesti organa, ki vodi postopek, vročevalec pooblaščencu lahko vroča vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ. Vročevalec na vročilnico čitljivo napiše osebno ime in številko osebnega dokumenta pooblaščenca ter jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrne organu (drugi odstavek 89. člena ZUP). Pooblaščenec za vročitve mora vsak dokument nemudoma poslati stranki (tretji odstavek 89. člena ZUP). Šteje se, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti (peti odstavek 89. člena ZUP).

20. Tožnica v tožbi ni zanikala, da je bila pošiljka 24. 11. 2020 osebno vročena njenemu možu, temveč je zatrjevala, da naj mož ne bi bil pooblaščen za sprejem kakršnekoli pošiljke na njeno ime. Pri tem pa sodišče pojasnjuje, da na vročitev in pravne učinke upravnega razmerja praviloma strankin ugovor, da pooblaščenca ni pooblastila, če za to ni posebej izkazanih znakov (katerih tožnica ne navaja), ne vpliva. Pooblaščenec namreč na temelju tretjega odstavka 89. člena ZUP in drugih predpisov odškodninsko odgovarja, če bi se izkazalo, da je izjavil, da ga je stranka pooblastila, čeprav se zaveda, da to ni bila strankina volja, ali pa je stranki še naprej prikrival prevzeto pošiljko.3 Gre torej za odgovornost pooblaščenca do stranke oziroma za njuno notranje razmerje, kar pa na pravilnost opravljene vročitve po 89. členu ZUP ne vpliva.

21. Ob ugotovitvi, da je bila vročitev tožničinemu možu A. A. pravilno opravljena z dnem 24. 11. 2020, se je 8-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep FURS o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4934-108364/2020-1 z dne 30. 10. 2020 iztekel 2. 12. 2020, medtem ko je tožnica pritožbo vložila šele 7. 12. 2020, torej po izteku pritožbenega roka. Glede na navedeno, sodišče ugotavlja, da je odločitev upravnega organa o zavrženju prepozne pritožbe pravilna in je v nadaljevanju presojalo še, ali je utemeljen predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

22. Stranki, ki je iz opravičenih razlogov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 103. člena ZUP). Skladno s prvim odstavkom 104. člena ZUP mora stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, in te okoliščine vsaj verjetno izkazati. V prvem odstavku 105. člena ZUP pa je določeno, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitve v prejšnje stanje (drugi odstavek 105. člena ZUP).

23. Tožnica se je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sklicevala predvsem na domnevno nepravilno opravljeno vročitev njenemu možu, pri tem pa je tudi navedla, da takrat, ko je pri njihovi hiši hodil pismonoša s pošiljko zanjo, ni bila doma, pa tudi nekaj dni v naslednjem tednu po 24. 11. 2020 ni bila doma oziroma ji mož A. A. ni takoj izročil sklepa, katerega je sam prevzel od pismonoše. Ob tem sodišče soglaša s stališčem drugostopenjskega organa, da tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni uveljavljala nobenih okoliščin (niti ni predložila ali predlagala izvedbe kakšnega dokaza), ki bi kazale na to, da je tožnica zamudila rok za vložitev pritožbe iz kakršnihkoli opravičenih razlogov, ki jih ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Kot je sodišče že pojasnilo, je vprašanje izročitve prevzetega pisanja stvar notranjega razmerja med pooblaščencem za vročitve in stranko, poleg tega pa ima pooblaščenec za vročitev v primeru, če stranki ne more izročiti dokumenta in bi stranka s tem zamudila rok za pritožbo ali za kakšno drugo pravno sredstvo, tudi pravico vročiti ustrezno pravno sredstvo (šesti odstavek 89. člena ZUP). Tožnica tako ne more uspeti s pavšalnimi in neizkazanimi navedbami o tem, da naj bi bila nekaj dni odsotna oziroma da naj ji mož ne bi pravočasno izročil pošiljke, domnevne nepravilnosti pri vročanju pa sicer tudi ne predstavljajo razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

24. Sodišče je tako ugotovilo, da sta oba izpodbijana upravna akta po zakonu utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu, zato je te razloge sodišče navedlo v sodbi. Skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je sodišče tožbo, kot neutemeljeno, zavrnilo, saj sta odločitvi upravnega organa o zavrženju prepozne pritožbe in zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje kljub temu pravilni in zakoniti. Pri tem sodišče še pripominja, da se upravni organ, ob upoštevanju dejstva, da za obravnavo pritožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke, tudi ni bil dolžan vsebinsko opredeljevati do navedb tožnice glede zastaranja in domnevnega nepravilnega izračuna obresti.

**K II. točki izreka sodbe:**

25. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

26. Sodišče je, skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo med strankama sporno (pravno) vprašanje pravilnosti vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP, medtem ko dejstvo, da je bila pošiljka 24. 11. 2020 vročena tožničinemu možu A. A., med tožnico in toženo stranko ni bilo sporno. Poleg tega je tožena stranka, skladno s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, podala soglasje, da sodišče odloči brez glavne obravnave, tožnica pa na poziv sodišča ni odgovorila, pri čemer je bila seznanjena, da če v danem roku ne bo odgovorila oziroma nobena stranka ne bo vztrajala pri izvedbi glavne obravnave, sodišče le-te ne bo izvedlo.

1 Prim. sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 66/2019 z dne 4. 9. 2019, Up 69/2019 z dne 26. 11. 2019, sklepi Upravnega sodišča RS II U 354/2019 z dne 11. 3. 2020, II U 500/2019 z dne 14. 2. 2020, II U 459/2019 z dne 16. 6. 2021 in drugi. Enako tudi Mojca Medved Ladinek, Vročanje po ZUP s stališča sodne prakse, Zbornik 16. dnevi prekrškovnega prava, GV Založba, 2021, str. 44-46. 2 Komentar ZUP, ur. Polonca Kovač in Erik Kerševan, 1. knjiga, 1. do 124. člen, Uradni list RS, 2020, str. 547. 3 Ibid., str. 562 in 563.