Jedro

Ob tem preizkusu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je namen predlaganega zavarovanja dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe in dodatno zavarovanje z izrekanjem prepovedi razpolaganja s terjatvami, izterjave terjatev v izvršilnem postopku ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev ni potrebno. Začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe namreč učinkuje na zapadlost terjatve, kar tudi po prepričanju višjega sodišča zadošča za zagotovitev polnega učinka končne meritorne odločitve, hkrati pa je s tem tudi vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v kakršnem bi bila tožnica, če nepoštenih pogojev ne bi bilo, kot to zahtevata Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah in sodba Sodišča Evropske unije (SEU) C-287/22 z dne 15. 6. 2023 RJ proti Getin Noble Bank S.A.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožnica je s toženko sklenila pogodbo o dolgoročnem evro kreditu z valutno klavzulo št. 000 z dne 21. 8. 2007 in notarski zapis SV 820/07 z dne 22. 8. 2007 ter sporazuma o ustanovitvi hipoteke na vknjiženi nepremičnini po 142. členu Stvarnopravnega zakonika. S tožbo, vloženo 16. 3. 2022, zahteva ugotovitev ničnosti, podredno neveljavnosti teh pravnih poslov zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja; s spremembo tožbe z dne 26. 3. 2024 pa še plačilo zneskov, ki jih je že plačala po navedeni kreditni pogodbi in ki presegajo znesek glavnice.

2.Dne 9. 5. 2024 je tožnica vložila še predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se učinkovanje kreditne pogodbe, notarskega zapisa in sporazuma začasno zadrži do pravnomočnega končanja tega spora, toženki pa se prepove, da razpolaga s terjatvami po kreditni pogodbi, notarskem zapisu in sporazumu ter da te terjatve izterjuje v izvršilnem postopku zoper tožnico ali uveljavlja kakršnokoli drugačno poplačilo teh terjatev. Za primer kršitve prepovedi razpolaganja, izterjave in uveljavljanja obravnavanih terjatev je predlagala kaznovanje z izrekom in izterjavo denarne kazni v višini 50.000 EUR.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in učinkovanje kreditne pogodbe, notarskega zapisa in hipotekarnega sporazuma začasno zadržalo do pravnomočnosti končanja tega pravdnega postopka (I. in II. točka izreka), v preostalem delu, to je glede prepovedi razpolaganja s terjatvami, izterjave terjatev v izvršilnem postopku ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev ter glede kaznovanja z denarno kaznijo v primeru kršitve navedenih prepovedi, pa je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (III. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo do končne odločitve v sporu (IV. točka izreka).

4.Zoper zavrnilni del, torej zoper III. točko izreka sklepa, se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Navaja, da ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi, zato mora vsebovati dejanje, ki se dolžniku nalaga, in izvršilno sredstvo, s katerim se bo začasna odredba realizirala. Pri nenadomestnih nedenarnih obveznostih je to denarna kazen (227. v zvezi z 226. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Tožnica je med drugim predlagala izrek prepovedi razpolaganja s terjatvami, njihove izterjave v izvršilnem postopku in kakršnega koli drugačnega poplačila teh terjatev na podlagi pravnih poslov, ki predstavljajo izvršilni naslov in katerih izvrševanje je bilo začasno zadržano. V primeru takšne začasne odredbe mora sklep vsebovati tudi določilo o denarni kazni za primer kršitve te prepovedi, razlogi za zavrnitev tega dela predloga za izdajo začasne odredbe pa so zmotni in v nasprotju z ustaljeno sodno prakso (VSL Sklep I Cp 585/2023, VSC Sklep I Cp 88/2022 in drugi).

Če tožnica ne bi predlagala ustreznega izvršilnega sredstva za realizacijo začasne odredbe, ne bi bilo podlage za njeno izdajo niti v delu, v katerem je bilo predlogu ugodeno, ker zgolj z zadržanjem učinkovanja pravnih poslov ne bi bilo mogoče doseči namena zavarovanja skladno z določilom, da ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi. Toženka bi lahko zoper tožnico predlagala izvršbo in bi se tožnica lahko upirala le z ugovorom v izvršilnem postopku, zoper toženko pa ne bi bilo mogoče doseči prisilne izvršitve začasne odredbe v smislu opustitve izterjave terjatev v izvršilnem postopku, če toženka ne bi spoštovala začasne odredbe v delu, kjer je sodišče predlogu ugodilo. Takšno zavarovanje ima za tožnico placebo učinek in je brez smisla ter docela neučinkovito in v nasprotju z zakonskim namenom. Toženka bi lahko predlagala izvršbo, vložitev ugovora tožnice bi bila brez suspenzivnega učinka in bi toženka lahko takoj dosegla blokado sredstev na bančnih računih tožnice, lahko bi bil opravljen tudi rubež nepremičnin, z vsem tem pa bi prišlo do izvotlitve samega namena začasne odredbe. O teh vprašanjih obstaja že dolgo časa ustaljena sodna praksa in cela vrsta zapisov v pravni literaturi.

Tožnica predlaga spremembo sklepa tako, da se začasni odredbi ugodi tudi v izpodbijanem delu, ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

5.Toženka v odgovoru na pritožbo meni, da tožnica z obširnim povzemanjem pravne teorije in zakonskih določb ni ponudila nobenih konkretnih razlogov za nepravilnost izpodbijanega sklepa. Sodišče je argumentirano zaključilo, da predlagani obseg začasne odredbe ni potreben, razpolaganje s terjatvijo ali morebitno izvršbo, ki jo sicer v okviru pravice do sodnega varstva lahko omeji le ustava ali zakon, pa bo tožnica lahko preprečila na podlagi že izdane začasne odredbe o zadržanju izvajanja kreditne pogodbe. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.V skladu z določbo 273. člena ZIZ izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti še preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe, ki naj se doseže z njeno izdajo.

8.Ob tem preizkusu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je namen predlaganega zavarovanja dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe in dodatno zavarovanje z izrekanjem prepovedi razpolaganja s terjatvami, izterjave terjatev v izvršilnem postopku ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev ni potrebno. Začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe namreč učinkuje na zapadlost terjatve, kar tudi po prepričanju višjega sodišča zadošča za zagotovitev polnega učinka končne meritorne odločitve, hkrati pa je s tem tudi vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v kakršnem bi bila tožnica, če nepoštenih pogojev ne bi bilo, kot to zahtevata Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah in sodba Sodišča Evropske unije (SEU) C-287/22 z dne 15. 6. 2023 RJ proti Getin Noble Bank S.A. Zaradi začasnega zadržanja učinkovanja kreditne pogodbe obroki kredita od izdaje začasne odredbe ne zapadejo več v plačilo in jih tožnici ni treba plačevati, že iz tega razloga pa tudi toženka začasno ne more ničesar izterjevati niti s temi terjatvami ne more razpolagati, kot pravilno navaja v odgovoru na pritožbo.

9.Če bi toženka vendarle razpolagala s terjatvami ali bi jih v okviru izvajanja svoje ustavne pravice do sodnega varstva (ki jo lahko omejita le Ustava RS ali zakon, ne pa tudi začasna odredba) poskušala izterjati v izvršilnem postopku, ima tožnica že na podlagi izdane začasne odredbe na voljo zadostne procesne varovalke, predvsem možnost ugovora, ki je predpisan z zakonom in jo ščiti pred morebitno zlorabo teh institutov s strani tožene stranke. Tako stališče je bilo že zavzeto tudi v sodni praksi, pritožbeni očitki o neučinkovitosti izdane začasne odredbe in o izvotlitvi njenega namena pa so neutemeljeni. Tožnica bi namreč tudi v primeru, če bi bile izrečene nadaljnje zahtevane prepovedi, pa bi toženka vseeno predlagala izvršbo, morala vložiti ugovor in bi torej bil njen položaj povsem enak položaju, kakršen je v tem trenutku z začasno odredbo, kot je že izdana.

1Tako stališče je bilo že zavzeto tudi v sodni praksi.

10.Slediti tudi ni mogoče pritožbenim navedbam, da tožnica v primeru, če toženka ne bi spoštovala že izdane začasne odredbe o začasnem zadržanju učinkovanja kreditne pogodbe, zaradi zavrnitve predloga za izrek denarne kazni kot sredstva izvršbe ne bi mogla doseči prisilne izvršitve te začasne odredbe. Pritožnica namreč prezre, da je sredstvo izvršbe (denarno kazen) predlagala le za primer kršitve prepovedi razpolaganja s terjatvami, izterjave terjatev v izvršilnem postopku ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, ne pa tudi v zavarovanje začasne odredbe o začasnem zadržanju učinkovanja kreditne pogodbe. Ker je sodišče tudi v postopku zavarovanja vezano na zahtevek (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), so očitki o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in nepopolni odločitvi glede sredstva izvršbe neutemeljeni. Enako velja tudi za sklicevanje na VSL Sklep I Cp 585/2023 in VSC Sklep I Cp 88/2022, ki tudi sicer ne obravnavata problematike začasnih odredb v zvezi s krediti v švicarskih frankih.

11.Ustrezno zavarovanje nedenarne terjatve je torej doseženo že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe, zato je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na prepoved razpolaganja, izterjave in poplačila terjatev, ter posledično za izrek denarne kazni za primer kršitve teh prepovedi pravilno zavrnilo. Ker v tem delu sklep tudi ni obremenjen s kršitvami, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo tožnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

12.Odločanje o stroških pritožbenega postopka je pridržano za končno odločbo.

-------------------------------

1Tako VSL Sklep II Cp 1219/2024 z dne 24. 7. 2024 in VSL Sklep II Cp 735/2024 z dne 24. 5. 2024, glej tudi VSL Sklep I Cpg 330/2020 z dne 1. 7. 2020 in VSL Sklep I Cpg 315/2021 z dne 23. 6. 2021.

-------------------------------

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 239, 273 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 2, 2/1