Jedro

Ker sta izkaz podpisali obe udeleženki, to izkazuje, da sta bili seznanjeni s podatki izkaza sprememb in sta se z njimi strinjali. V primeru, da se nista strinjali z razgrnjenimi podatki, sta namreč imeli možnost ugovora zoper takšen izkaz sprememb. Ker obe udeleženki nista ugovarjali zoper razgrnjene podatke, geodetski organ tudi ni izdal odločbe. Po določbah Zakona o zemljiškem katastru geodetski organ namreč v vseh primerih ni dolžan izdati odločb, čeprav Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) v prvem odst. 24. člena govori o tem, da mora biti zemljiškoknjižnemu sodišču poslana "odločba".

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da zemljiškoknjižni sklep tega sodišča (s katerim se je pri nepremičnini, vpisani v vložku 2631 k.o. S., odredil vpis nove izmere in spremembe vrste rabe za parcelno št. 1368/2 - stavbišče z gospodarskim poslopjem 23 m2, dvorišče 246 m2, v parcelno št. 1368/2 - dvorišče 273 m2) Dn. št. 6350/97, z dne 27.10.1998, ostane v veljavi.

Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožili J. Ž. in L. S. iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajata, da sodišče meni, da sta s podpisom konkretnega izkaza sprememb lastnici potrdili spremembo dejanskega stanja, vendar pa je potrebno navesti, da sta bili obe lastnici klicani na Geodetsko upravo Republike Slovenije, kjer so jima dali v podpis list z navedbo, da gre le za novo oštevilčenje in ne za sprem-embo dejanskega stanja. Ni jima bilo razloženo, da se s spremembo izkaza spreminja tudi dejansko stanje v naravi in s tem tudi izpusti gospodarsko poslopje, ki pa dejansko stoji in je ves čas tudi vpisano v zemljiško knjigo in pa vrisano v naravi. Poleg tega navajata, da je naslovno sodišče v isti zadevi po opr. št. Dn 18965/98 na pritožbo S. J. in Ž. A. le tema ugodilo in sklep razveljavilo z navedbo, da izkaz sprememb ni odločba, zato sodišče ne more opravi-ti vpisa na njegovi podlagi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje, iz katerih je le to z izpodbijanim sklepom obdržalo v veljavi sklep, na podlagi katerega se je pri nepremičnini vpisani v vl. št. 2631 k.o. S., odredil vpis nove izmere in spremembe vrste rabe za parc. št. 1368/2 - stavbišče z gospodarskim poslopjem 23 m2, dvorišče 246 m2, v parcelno št. 1368/2 - dvorišče 273 m2. Tak sklep sodišča prve stopnje je bil namreč izdan na podlagi izkaza sprememb Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, z dne 26.2.1997. Ta izkaz sta podpisali obe udeleženki, kar izkazuje, da sta bili seznanjeni s podatki izkaza sprememb in da sta se z njimi strinjali. V primeru, da se nista strinjali z razgrnjenimi podatki, sta namreč imeli možnost ugovora zoper takšen izkaz sprememb. Ker obe udeleženki nista ugovarjali zoper razgrnjene podatke, geodetski organ tudi ni izdal odločbe. V kolikor je torej v upravnem postopku ugotavljanja sprememb prišlo do napak, bi jih pritožnici morali uveljavljati v u-pravnem postopku.

Po določbi prvega odstavka 31. člena Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat) mora občinski geodetski organ sproti seznanjati sodišče z vsemi spremembami glede oštevilčbe, posestne meje, površine in vrste rabe parcel, ki jih je ugotovil bodisi po prijavi ali zahtevi bodisi po uradni dolžnosti. Ta določba ne nalaga geodetskemu organu, da mora seznanjati sodišče z navedenimi spremembami v zemljiško - katastrskemu operatu v določeni obliki - na primer vselej z odločbo, temveč mu nalaga samo, da mora sodišče sezn-anjati. ZZKat predpisuje odločbo kot način spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele brezpogojno le tedaj, ko gre za vzdrževanje zemljiškega katastra v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka 30. člena ZZKat. Pri izdelavi novega zemljiškega katastra in pri sistematičnem vzdrževanju zemljiškega katastra pa predpisuje odločbo le, kadar lastnik oziroma uporabnik zemljišča ugovarja zoper razgrnjene podatke zemljiško - katastrske izmere ( prvi odstavek 22. člena in tretji o-dstavek 32. člena v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZZKat). Po določbah ZZKat torej geodetski organ v vseh primerih ni dolžan izdati odločb, čeprav Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) v prvem odstavku 24. člena govori o tem, da mora biti zemljiškoknjižnemu sodišču poslana "odločba".

Res je torej, kar pravi pritožba, da izkaz sprememb ni odločba, vendar pa glede na zgoraj povedano in glede na to, da pritožba ne trdi, da bi šlo v konkretnem primeru za situacijo, v kateri bi moral geodetski organ izdati odločbo, je bilo potrebno pritožbo pritožnic zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj sodišče druge stopnje tudi ni našlo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 95. člena ZZK).