Jedro

Ko dolžnik v ugovoru trdi, da določena pravna podlaga, na katero se sklicuje upnik ob predložitvi listine, ne predstavlja takšne pravne podlage, na temelju katere bi bil upnik upravičen do uveljavitve terjatve do dolžnika, to po mnenju pritožbenega sodišča ne pomeni zanikanja poslovnega razmerja v smislu 1. alineje 1. tč. prvega odst. 258. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 7.7.2011, opr.št. Z 1, o zavarovanju s predhodno odredbo, ta sklep razveljavilo in zavrnilo predlog upnika za izdajo predhodne odredbe.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagal njegovo spremembo tako, da se ugovor tožene stranke zavrne. Opozarja, da je prvostopenjsko sodišče najprej izdalo sklep o predhodni odredbi, kar je pomenilo, da je štelo predpostavke po 258. čl. ZIZ za izpolnjene, zato bi moralo sedaj obrazložiti svoje razloge, zaradi katerih je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da te predpostavke niso (več) izpolnjene. Ker tega ni storilo, je podana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče je v 4. točki izpodbijanega sklepa svojo odločitev utemeljilo s tem, da je tožena stranka vložila obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim je podala svoj vsebinski pogled na obligacijsko razmerje, ki po navedbah tožene stranke ne dalje podlage za izdajo računov, kar pa očitno še vedno šteje za ugovor neobstoja obligacijskega razmerja (le, da je sedaj bolj obrazložen). To pa še vedno pomeni, da tožena stranka zanika obstoj obligacijskega razmerja, katerega zatrjuje tožeča stranka. Ker tudi konkretneje obrazložen ugovor sodišče še vedno šteje za ugovor neobstoja obligacijskega razmerja, je predpostavka iz 1. alineje 1. točke 258. čl. ZIZ še vedno izpolnjena. Poleg tega pa je vprašanje, ali gre za pavšalen ugovor ali za obrazložen ugovor, kot ta dva pojma razlikuje prvostopenjsko sodišče, brezpredmetno, saj 1. alineja 1. točke 258. čl. ZIZ govori samo o zanikanju obstoja obligacijskega razmerja in pri tem ne razlikuje med pavšalnimi in obrazloženimi ugovori. Tožena stranka pa tudi ni dokazovala, da uveljavitev terjatve, zavarovanje katere se zahteva v tem postopku, ni več onemogočena oziroma otežena, kar pomeni, da se nevarnost po 257. čl. ZIZ še vedno domneva. Posebej poudarja, da se sodišče ni opredelilo do druge okoliščine po 1. alineji 1. točke 258. čl. ZIZ, torej ali iz verodostojne listine in listine, katero je predložila tožeča stranka (katere obstoj dolžnik v ugovoru ne zanika), izhaja ali ne izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, kar pomeni, da v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.

Dolžnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Eden od pogojev za izdajo predhodne odredbe je tudi, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo v primeru neizdaje predhodne odredbe uveljavitev (denarne) terjatve onemogočena ali precej otežena (1. odst. 257. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).

Po določilu 1. odst. 258. čl. ZIZ (vključno s sprem. ZIZ-I) se šteje, da je podana nevarnost v smislu 257. čl. ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira (med drugim tudi) na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, slednji pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja (1. alineja 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ).

Namen ureditve v zadnjenavedeni zakonski določbi je bil preprečiti dolžniku izpodbijanje obstoja upnikove terjatve do njega zgolj s pavšalnim zanikanjem poslovnega razmerja, ker ob dejstvu, da je na upniku dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira verodostojna listina, že takšno zanikanje zadošča za utemeljenost dolžnikovega ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V obravnavanem primeru pa je pomembno dejstvo, da se je dolžnik že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine skliceval na isto listino kot upnik („term sheet“), vendar pa jo je razlagal drugače, in sicer, da upnik na njeni podlagi ni upravičen do terjanega zneska. In ko dolžnik v ugovoru trdi, da določena pravna podlaga, na katero se sklicuje upnik ob predložitvi listine, ne predstavlja takšne pravne podlage, na temelju katere bi bil upnik upravičen do uveljavitve terjatve do dolžnika, to po mnenju pritožbenega sodišča ne pomeni zanikanja poslovnega razmerja v smislu 1. alineje 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ. Ali je pravilna tista razlaga predložene listine, ki jo podaja upnik ali tista, ki jo ponuja dolžnik, pa ne more biti stvar postopka zavarovanja, ampak je to lahko le stvar kontradiktorno izvedenega pravdnega postopka, v katerega se je na podlagi obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, prevesila izvršilna zadeva.

Ni mogoče soglašati s pritožbeno trditvijo, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov za drugačno odločitev, kot je bila pred tem sprejeta v sklepu o predhodni odredbi. Gre za to, da je sodišče prve stopnje lahko šele potem, ko je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o predhodni odredbi, upoštevalo tudi njegove trditve kot trditve nasprotne stranke in v kontekstu teh predvsem dejstvo, da je dolžnik tudi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine priznaval obstoj listine, na katero se je skliceval upnik, le razlagal jo je drugače. Ker se torej nevarnost po 257. čl. ZIZ ne domneva, je upnik v situaciji, kakršna je obravnavana, v istem položaju kot v obdobju pred spremembami 258. čl. ZIZ, in sicer lahko doseže izdajo predhodne odredbe, če izkaže obstoj v zakonu določenih predpostavk.